nedelja, 18. januar 2009

InJo štipendija na Stanfordski univerzi - "priložnost življenja"

Na podlagi javnega razpisa Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije je bila podeljena prva štipendija v Sloveniji za program usposabljanja novinarjev na področju inovacijskega novinarstva na Stanfordski univerzi  v ZDA. Vibacom tim kot pobudnik ideje InJo/InCo in nosilec prenosa koncepta v slovenski prostor, čestita prejemnici in ji želi vse dobro pri integraciji znanja in izkušenj nazaj v slovenski prostor.


VB: Kako ste se počutili, ko  ste izvedeli, da ste dobili eno najprestižnejših štipendij v svoji stroki?
Najkrajši in najenostavnejši odgovor bi bil: srečna, ali pa kar v nebesih. Ko sem se prijavljala na program za usposabljanje na področju poročanja o znanosti in inovacijah na Stanfordski univerzi, si sploh nisem upala pomisliti, da bom dejansko izbrana, a sem se ob vzpodbudi novinarskega kolega, družine in prijateljev vseeno odločila, da poizkusim. Veselim se novih izkušenj, navezovanja stikov z novinarskimi kolegi iz sveta, dela v uredništvu San Francisco Chronicla, predvsem pa vseh novih znanj, ki mi jih bo program omogočil. 

VB: Kaj vas je vzpodbudilo, da ste se sploh prijavili?
SV: Vsa tista pripovedovanja novinarjev, ki so svoje izkušnje že nabirali v tujini, mi niso dala miru. Hkrati sem že tekom celotnega študija novinarstva sanjala, da bi znanje pridobivala v tujini, pa me je vedno kaj zadržalo - ključna ovira je bil denar. A bolj kot vse te "splošne stvari" me je pritegnila sama vsebina programa o inovacijskem novinarstvu, ki se mi zdi v Sloveniji še dokaj neraziskano področje. Premalo se zavedamo, kakšen vpliv imajo lahko na področju inovativnosti mediji.
Svojo novinarsko pot je Sabina začela  v gimnazijskih letih, ko je med šolskimi počitnicami delala v uredništvih časopisa Večer, sprva v Mariboru, kasneje več let na Koroškem. Po uspešno opravljeni gimnaziji se je vpisala na Fakulteto za družbene vede, smer novinarstvo. Njeno diplomsko delo z naslovom "Narativne tehnike, uporabljene pri poročanu o septembrskem neurju v časopisih Delo, Dnevnik in Večer "je bilo ocenjeno z oceno 10 in predlagano za Prešernovo nagrado. Trenutno je vpisana še na podiplomski študij na Filozofski fakulteti, smer sociologija kulture.

V času študija je opravljala številna novinarska dela, marca 2007 pa je začela z delom v ljubljanskem dopisništvu Večera, kjer še vedno dela in je usmerjena na področje zdravstva (od zdravstvene politike do inovacij).
VB: Kaj vam inovacijsko novinarstvo (InJo) pomeni?
SV: InJo mi pomeni predvsem velik korak pri osveščanju celotne družbe, kako pomembne so inovacije in kaj vse to za sabo potegne. Inovacijsko novinarstvo bi moralo posamezniku omogočiti dostop do informacij o novostih. Žalostno je, da ljudje velikokrat raje pogledajo kakšen "reality show", namesto da bi se zanimali za ključne spremembe, ki jih inovacije na raznoraznih področjih prinesejo v njihov vsakdan. Ravno tu pa seveda spet nastopi moč medijev: če zgodbe inovacijskega novinarstva sporočamo na zanimiv način, lahko zagotovo pritegnejo pozornost ljudi. Tega, upam, se bom naučila v polletnem programu na Stanfordski univerzi.

VB: Kako vidite vlogo novinarstva v inovativni družbi?
SV: Inovacije so najpomembnejše za razvoj človeka in družbe. Morda se premalo zavedamo, da imamo ravno mediji na tem področju izjemen vpliv: z objavo prispevkov o inovacijah verjetno lahko spremenimo mišljenje posameznika, to pa vodi v spremembo celotne družbe. Z objavljanjem, a seveda, kot sem omenila prej, na zanimiv način, lahko gotovo vzpodbudimo ljudi k več znanja in zanimanja, to pa vodi k bolj razviti družbi in k večji odprtosti navzven. Ključen za majhen korak pri spremembi mišljenja posameznika pa je doprinos na ravni cele države, česar bi se morali zavedati vsi akterji: država sama, uredništva medijev, pa tudi posamezna podjetja idr.

VB: Kaj je zdaj vaš največji izziv v povezavi z dogodki, ki sledijo?
SV: Moj največji izziv bo iz izobraževanja na Stanfordski univerzi odnesti največ, kar se da - to znanje pa, upam, tudi uspešno prenesti v slovenski prostor. Verjeto bo ravno slednje največji izziv; ne samo izziv, temveč tudi odgovornost.

VB: Česa se najbolj veselite?
SV: Novega. Kot vedno, tudi zdaj čutim vznemirjenje pred neznanim. Hkrati čutim, da mi lahko to novo da največ do sedaj ...

VB: Koga ste najprej poklicali, ko ste izvedeli za novico?
SV: Fanta, ki se je ravno potikal po Benetkah v okviru študija arhitekture. Po začetnem šoku sem mu bila izredno hvaležna, da tudi on ve, kako zelo pomembno je to zame, in da mi je znal reči: "to enostavno moraš storiti, ker je to priložnost življenja". 

VB: Vse dobro.
SV: Hvala.

Violeta Bulc in Vibacom tim

Innovation Journalism Fellowship program (pod vodstvom utemeljitelja inovacijskega novinarstva, dr. Davida Nordforsa, IIIJ - Mednarodni inštitut za inovacijsko novinarstvo, Stanford) želi spodbuditi predvsem kandidate, ki so podjetniški, radovedni, aktivni, želijo širiti svoja znanja in radi aktivno sodelujejo pri soustvarjanju skupnosti. Cilj programa pa je razviti koncept inovacijskega novinarstva, kar vključuje:
  • ustvarjanje prijateljskih mrež inovacijskih novinarjev za doseganje koriste vseh udeležencev,
  • razvijanje in prepoznavanje priložnosti,
  • razumevanje profesionalne etike in vloge inovacijskega novinarstva v družbi,
  • razumevanje in razvijanje inovacijskega novinarstva.
Program usposabljanja je dolg 6 mesecev in poleg predavanj in delavnic, ki se izvajajo v prostorih Stanfordske univerze, omogoča kandidatu aktivno delo v uredništvih vplivnih ameriških časopisov. Pri tem udeleženci vzpostavijo zelo močno mednarodno mrežo s kolegi iz novinarskega sveta širom svetam in spoznajo inovativna orodja in tehnologije na področju medijev. Hkrati so vsi udeleženci močno izpostavljeni filozofiji in trendom visoko tehnoloških podjetij in v živo vidijo model povezovanja znanosti s podjetniškim sektorjem (primer: Silicijeva dolina).


Reblog this post [with Zemanta]