ponedeljek, 14. junij 2010

Inovacijsko novinarstvo oplemeniteno s celostnim okvirjem inovacijskega komuniciranja – Stanford 2010

Leto je naokoli in Konferenca o inovacijskem novinarstvu na Stanfordu (Stanford 2010) je ponovno za nami. Upam, da bo vsebina vzvalovila tako močno v vaših razmišljanjih in razumevanju globalne zavesti, kot je pri meni. Letos je prišlo do premika, ki ga bo čutila tudi Slovenija. K temu ne bo botrovalo le dejstvo, da se je program stanfordskega centra za inovacijsko novinarstvo preimenoval v »Center za inovativnost in komuniciranje«; InCo gibanje za inovativne preboje je to napovedalo pred leti. Letošnje leto je prav posebno tudi zaradi naših predstavnikov na Stanfordu. Pot so jima utrli prejšnji nagrajenci in udeleženci: Nataša Korajžija, Sabina Vrhnjak, Bojana Humar in Samo Kranjec. Letošnji udeleženci in nagrajenca, pa so to odlično izkoristili in utrdili sloves Slovenije kot napredne, v inovativnost usmerjene države, ki želi več. Pred vami so vtisi in razmišljanja dveh: Mateja Praprotnika, Val 202, RTV Slovenija, štipendist Javnega Sklada za razvoj kadrov in štipendije Republike Slovenije, udeleženec programa za inovacijsko novinarstvo na Univerzi Stanford 2010 in Edita Cetinski, voditeljica oddaje »Prava ideja«, nagrajenka InJo natečaja za slovenske javne medije 2010, udeleženka InJo konference na Univerzi stanford 2010. Naj njuna razmišljanja odpirajo nove dimenzije o inovacijskem ekosistemu tudi vam.

VB: Kaj je konferenca ponudila novega?
Edita: Konferenca mi je dala predvsem občutek, da medijem, univerzi in industriji ni vseeno, v kakšni družbi živimo. Ljudje so pozitivni in želijo, da to širimo naprej. Kar nekaj konkretnih rešitev za to, kako približati ljudem inovacije sem slišala. Predvsem je zanimiv primer KQED, kjer oddaje na radiu, TV in spletu predvajajo pod eno blagovno znamko Quest, zato so bolj prepoznavni in tudi bolj gledani.


Foto: arhiv Vibacom


Matej: Morda nov pogled na vlogo novinarstva, še posebej v kontekstu inovacijskih ekosistemov. Novinarstvo ni več v vlogi vratarja, ki odloča o vsebinah vrednih obravnave, temveč v vlogi povezovalca, ki inovacije postavlja v širši družbenoekonomski kontekst, jih osmisli in omogoča odprto razpravo. Cilj inovacijskega novinarstva je potemtakem – angažirati čim več deležnikov. V medijih se sicer zdi, da so inovacije še vedno nerazdružljivo povezane z znanostjo, manj pa se osredotoča na družbene inovacije, ki podobno kot znanost, prinašajo nove vrednosti. V tem kontekstu je logično tudi preimenovanje Centra za inovacijsko novinarstvo v Center za inovacije in komuniciranje (Center for Innovation and Communication). Nenazadnje: mislim, da je to prvo leto, ko se je razprava preselila tudi na omrežje Twitter: tudi tam je možno povzeti nekaj ključnih misli letošnjih panelistov in udeležencev.


Foto: konferenca Stanford 2010


VB: Kako te dni doživljata Silicijevo dolino?
Edita: Predvsem je veliko drugače kot sem si predstavljala. Tako lepega mesteca (op. Palo Alto) z veliko zelenja zagotovo nisem imela v mislih. Ljudje so izjemno prijazni, pripravljeni pomagati. Zelo dobro se počutimo, nobenih težav, navdušena sem. In čuti se, da je v bližini veliko znanja, podjetniškega duha. Vsi hlepijo po novih idejah.

Matej: Vznemirljivo. Veseli me, da je bila konferenca zelo uspešna. To preprosto pomeni, da je pritegnila pozornost vseh deležnikov, o katerih govori koncept inovacijskega novinarstva in komuniciranja. Posebej stimulativni so tudi pogovori z novinarji iz drugih redakcij in okolij. Gre za idealno okolje za izmenjavo idej o prihodnosti novinarstva, tudi z vidika uporabe socialnih omrežij. Odprli smo tudi razpravo o najboljših novinarskih orodjih; mednje sodi tudi Wiki, preprosto orodje za interno komunikacijo v redakciji. Razumljivo je, da smo v izrazito inovativnem okolju pogosto razpravljali tudi o inovacijah v novinarstvu.

VB: Katera zgodba vaju je najbolj navdušila?
Matej: Z mojega vidika, vendarle sem novinar javnega servisa, sta me prepričali predvsem dve zgodbi iz podobnih okolij. Deutche Welle išče občinstva v povsem novih platformah in je pri svojem pristopu izrazito inovativen, kar se od javnega servisa nenazadnje tudi pričakuje. Še posebej, če je inovativnost zapisana v strategiji in poslanstvu javnega servisa. Podobno tudi KQED pri inovativnosti ne zaostaja. Zgodbe, ki jih pripravljajo za program QUEST, so komunicirane na 4 različnih platformah, kar je edinstven pristop javnega servisa do vsebin in znamčenja. Na RTV ne poznam primera, ko bi ena oddaja – oziroma znamka – hkrati živela radiu, televiziji, spletu in imela še izobraževalno komponento. To je namreč edino zagotovilo, da bodo relevantne vsebine dejansko dosegle občinstva, ne glede na to, kje se nahaja.


Foto: Konferenca Stanford 2010


Edita: Ta na KQED, pa Jure Leskovec, ki deluje kot najstnik pa je eden od 30ih profesorjev za računalništvo na Stanfordu. Mene osebno pa tudi Tim Draper, neverjetno karizmatičen VC, ki je pozitivno, ekološko naravnan.


VB: Matej, kaj je bilo ključno sporočilo tvojega vozlišča (op.,Matej je tudi vodil enega od debatnih vozlišč na konferenci)?
Matej: Javni servis - radiotelevizija, katerega poslovni model načeloma ni obremenjen z omejevanjem dostopa do vsebin. Je idealno okolje za razpravo o vplivu inovacij na družbo. Ideja javnega servisa je namreč, da nagovarja najširša občinstva, oziroma, da jih v novem medijskem svetu, povezuje v razpravi. Inovacijsko novinarstvo mora, da bi v razpravo vključilo čim večji krog deležnikov, poznati vse kanale (platforme) za distribucijo vsebin in razumeti, kakšne prednosti prinašajo. Inovacijsko novinarstvo mora potemtakem biti tudi izrazito inovativno in občinstva iskati tam, kjer so. Mladi ne bodo poslušali radija ali gledali televizije, lahko pa jih najdemo v socialnih omrežjih, na Youtube kanalih, itd. Na vprašanje, ali bo moral novinar v prihodnosti poznati tudi računalniško programiranje (da bi razumel kompleksnost omrežij in distribucije novic), smo odgovorili z ne. Nujno pa je, da imajo redakcije strategije in da razumejo vsa sodobna orodja, ki so na voljo. Še vedno so pomembne tudi tržne (ali pač medijske) znamke, ki pomenijo obljubo o kakovosti vsebine. Poleg medijskih znamk postaja izrazito pomembna tudi vloga osebnih znamk; tudi ime novinarja je obljuba o objektivnosti in relevantnosti vsebine. Še nekaj: ker je ideja javnega medija jasna; vsebine so na voljo vsem, zanje ni treba dodatno plačevati. Ni razloga, da bi bil pristop do širjenja vsebin izrazito odprt. Javni servis si lahko znamko utrdi tudi s kanalom vsebin na Youtube, čeprav gre na prvi pogled za konkurenco.

Komentar Edite: Matej je odlično pripravil okroglo mizo, zgodba s KQED je navdušila, odlično se je znašel na Stanfordu.


Foto: Konferenca Stanford 2010


VB: Kaj je vajino osebno mnenje o InJo konceptu? V katero smer se bo razvijal dalje?

Edita: Mislim, da je to eno izmed najboljših gibanj kar jih poznam. Vsekakor ima prihodnost, kar je pokazala tudi konferenca, polna navdušenih ljudi. Čim več govoriti o inovacijskem novinarstvu, o tem, kako in na kakšen način, približati inovacije ljudem, da jih bodo sprejemali kot del življenja in se zavedali, kako pomembne so. Seveda pa je naloga nas novinarjev, da o njih poročamo realno, s kritično distanco, da ljudem pokažemo, kaj pomenijo za celotno družbo, ne le za posameznika.

Matej: Koncept inovacijskega novinarstva pooseblja vrednote preiskovalnega novinarstva in se srečuje s podobnimi težavami, predvsem pomanjkanju pozornosti in sredstev – tako s strani urednikov uredništev in medijskih hiš. Naglica sprememb in nove tehnologije pa narekujejo, da bodo novinarji v prihodnosti vedno pogosteje razlagali vpliv tehnologij na naša življenja: inovacije, hočeš nočeš, vplivajo na življenja vsakega posameznika, zato je nujno, da ta vpliv nekdo razloži in odpre razpravo. Mislim, da je inovacijsko novinarstvo korak v smeri obdobja “kolektivne inovacije”, ko bo v pomensko razpravo vključena večina družbe. Moj ideal bi bil torej obdobje kolektivne inovacije, inovacijsko novinarstvo in komuniciranje pa sta dva prava koraka v zamišljeno smer.

Naj se InCo gibanje širi naprej in še dolgo vzpodbuja odpiranje prostora v smeri odprtega, naprednega dialoga. Pridružite se nam.