Z zelenim poročanjem na Stanford

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je izbral na javnem razpisu kandidatko za InJo štipendijo 2011. Tokrat jo je prejela Simona Drevenšek, ki s kolegi iz celega sveta že soustvarja nove priložnosti in vsebine inovativnega in inovacijskega novinarstva. Iz Silicijeve doline se nam je javila nekaj dni po njenem pristanku. To zgotovo ni njeno zadnje javljanje in veselimo se njenih svežih informacij. Naj ji misli dobro tečejo in naj se uspešno prepletajo slovenske in globalne prakse... SREČNO, Simona!

VB: Kaj vam osvojena štipendija pomeni?
SD: Velik osebni uspeh, da mi je sploh uspelo pridobiti to štipendijo, nadalje pa predvsem pozitivno izkušnjo na eni najprestižnejših univerz na svetu, kjer se rojevajo nova znanja. Programa, kakršen je InJo nisem videla še nikjer. Poleg tega je tokrat prvič program zastavljen povsem drugače, saj smo na programu le štirje novinarji (trije iz Finske in jaz), zaradi česar imamo možnost aktivno sodelovati v dejanskih projektih na Stanfordu, se nadalje izobraževati na področjih, ki so nam bila do izpred dveh tednov, ko so se začela predavanja in predstavitve, povsem tuja in razširiti obzorja, in se naučiti tudi, kakšen mora biti novinar prihodnosti. Stari koncepti, da je novinar le novinar, so v Silicon Valley že davno minili. Kot je rekel Mike Malone, prvi novinar, ki je začel pokrivati dogodke v Silicon Valley v 80ih, če želiš biti dober novinar, moraš znati delati v različnih medijskih okoljih, pisati knjige, iskati zgodbe in celo predavati. In program inovacijskega novinarstva odpira vpogled v vse omenjene sfere kot tudi spoznavanje vodilnih akterjev na tem področju.

Slika: Simona Drevenšek
Vir: Energetika.net

VB: Kaj so vaša pričakovanja?
SD: Že leta sem razpeta med Slovenijo in svetom. Po šestih letih življenja na Finskem in poročanja o zelenih tehnologijah in šest mesečnem delu v Nemčiji, me izredno zanima pobližje spoznati še Ameriko, ki velja za deželo priložnosti. Se ukvarjati z analizo vladne politike in investicij v bio goriva, obnovljive vire energije, jedrsko itd., saj vsi vemo, da imajo države sveta različne poglede in preference, v kateri energetski sektor vlagati in koliko lahko vanj vložijo. V Sloveniji se nagibamo k TEŠ 6 in novemu bloku nuklearke Krško, čeprav ne eno ne drugo po mojem mnenju ne vodi do trajnostnega razvoja in zelene prihodnosti. Kalifornija je v tem pogledu ameriška izjema in je za razliko od večine Amerike, tako rekoč na »fosilni energetski dieti«. V luči tega me zanima, kdo so akterji, ki spodbujajo »know-how« in ali je v Silicon Valley čutiti negotovost in brezposelnost? Koliko ljudi je zaposlenih v sektorju inovacij, tehnologije in zelenih službah v Kaliforniji in ali lahko ta trend apliciramo tudi na druge države? Na Stanfordu si torej v bistvu želim spoznati, kako efektivno povezati gospodarstvo, politiko in tehnologijo, ki so glavni atributi inovativnega novinarstva. Poleg tega bom s tem poglobila svoje znanje o gospodarskih investicijah in preferencah na področju obnovljivih virov energije, jedrske energije, okoljevarstva, zelene tehnologije in dosežkih na tem področju ne le v Silicon Valley ampak v ZDA nasploh.

Inovacijsko novinarstvo in inovacijsko komuniciranje je koncept, ki je dosegel globalne razsežnosti leta 2006. Slovenci smo del te sveže iniciative že od samega začetka. Le to soustvarjamo, jo razvijamo in vzpodbujamo v okviru InCo gibanja za inovativne preboje. Mag. Violeta Bulc je tudi članica programske svetovalne skupine za njen razvoj pri Univerzi Stanford, Kalifornija.

VB: Kaj je bil vaš motiv da ste se zanjo prijavili?
SD: V zadnjem desetletju je vse več govora o inovacijah, predvsem v energetskem in tehnološkem sektorju. Če pogledamo v zgodovino, se nam včasih zdi, da živimo v dobi tehnološkega napredka, ki je v 70ih in 80ih veljal za skorajda znanstveno fantastiko. Med državami, ki vodijo ta napredek so tudi ZDA. V Silicon Valley je nova miselnost še kako izrazita. Tako v ZDA na eni strani vidimo napredek in stremenje k zelenim tehnologijam (Kalifornija) in trajnostnemu razvoju, po drugi strani pa prizadevanja republikancev, ki želijo zmanjšati proračunska sredstva za omenjena sektorja. Eden izmed razlogov, zakaj sem se prijavila na štipendijo, je pobližje spoznati ključne akterje v tem procesu, raziskati, kateri faktorji vplivajo na politične odločitve in gospodarske naložbe v sektor obnovljivih virov energije in tehnološkega napredka. Poleg tega me izredno zanima tudi sektor biogoriv. Skupaj z EU in Brazilijo, so ZDA največji proizvajalec bioloških goriv. Večino pridelujejo iz koruze in ker so bio goriva dandanes videna kot prava pot za razbremenitev ogljikovih izpustov v naše ozračje, se povečuje povpraševanje po njih, s tem pa se kmetijske površine, ki so bile namenjene proizvodnji koruze za človeško porabo krčijo, produkti iz koruze se dražijo, saj naftna industrija kmetom plačuje več kot živilska. V tej luči je bil moj motiv za prijavo tudi, v pol leta, kolikor traja izobraževanje, v okviru dela v ameriški redakciji (Greentech Media, op.a.) natančneje analizirati omenjeni sektor in raziskati, ali gojenje žit na biološka goriva dejansko zvišuje cene žit za človeško porabo, ali prispeva k lakoti in revščini na vse več koncih sveta, kako se s tem spreminja kmetijski sektor in nenazadnje, ali so zelena goriva dejansko okolju prijazna. Vse prepogosto se namreč pozablja, da zaradi bio goriv izgubljamo kmetijske površine za lokalno poljedelstvo, z gnojili uničujemo ekosistem in tudi zaloge podtalnice. Spoznati koncept inovacijskega novinarstva na Stanfordu, ki je inkubator novega znanja in tehnologij (interent, nanotehnologija, bio-tehnologija itd.), je enkratna priložnost za širjenje perspektiv in prenos tam dobljenega znanja preko medijskih člankov v Slovenijo. Poleg tega pa s tem novinar osebnostno in razvojno raste tudi sam.

VB: Kako vidite vlogo inovacijskega novinarstva v razvoju inovacijskih sistemov?
SD: Inovacijsko novinarstvo je po mojem mnenju novinarski pristop, ki ne podaja le zgodbe, ampak tudi znanje, izkušnje, pro in kontra mnenja kot tudi vizije, kam naj bi razvoj vodil, kakšne so njegove posledic itd. Ko se npr. ukvarjamo z vprašanjem solarne energije in razvoja trga solarne industrije, ni pomemben le industrijski sektor sam po sebi, ampak tudi delničarji, investicijske banke, ki omogočajo investicije, organizacije, posamezniki. Da bi recimo spodbudili uporabo solarne industrije, morajo biti k temu nagnjeni tudi širša javnost, industrija in politika, ki morajo družno najti skupno pot in si prizadevati za dosego cilja. Mediji, usmerjeni v stil inovacijskega novinarstva, morajo postavljati vprašanja, biti dovolj senzibilni, da temo osvetlijo z vseh pomembnih vidikov inovativnega novinarstva, tako da zgodbo umestijo v širši kontekst, pri čemer se osredotočajo na tehnologijo, politiko, družbo in gospodarstvo. Inovacijsko novinarstvo mora, ne glede na temo, spodbuditi ljudi v širšem kontekstu, da spremenijo svoje navade začnejo kritično razmišljati, se zavedati, kaj se pravzaprav dogaja in na podlagi dobljenih informacij sami začno aktivno iskati rešitve. Kar lahko inovacijsko novinarstvo ponudi razvoju inovacijskih sistemov je opis ali predstavitev izobraževalne politike, analizo poslovnih modelov v tujini, razvoj tehnologij, gospodarstva, raziskav, itd. saj je vse našteto značilnost dobro delujočega sistema inovacij.