Inovativne lokalne skupnosti – potencial, ki lahko prebudi Slovenijo (morda tudi svet)

Zdrava skupnost je osnovna celica družbenega razvoja. Je zibelka vrednot. Je prostor medgeneracijskega povezovanja, vez s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Je tisto jedro, ki lahko ponudi polje varnosti, zaupanja in spoštovanja, nujno potrebnega, da polno živimo svoje talente. Da ustvarjamo. Da polno razvijemo svoje sposobnosti. Da dodajamo svoj prispevek k ustvarjanju blaginje. A kot vsaka druga struktura, tudi skupnost za svoje uspešno delovanje potrebuje skrbnike, aktivne člane, vsebine. Potrebuje razumevanje svojega poslanstva in svojih notranjih moči. V Sloveniji se je pomen skupnosti zanemaril in razvrednotil. Prav inovacijski ekosistemi pa ponovno ozaveščajo njihov pomen in vlogo pri oblikovanju odprte družbe. Samo trdne, samozavestne, dinamične lokalne skupnosti se lahko uspešno povezujejo in proaktivno delujejo v regionalnih in globalnih mrežah. Konferenca o inovativni lokalni skupnosti (InLoCom 2011), ki se je odvijala v petek 11.marca 2011 v prostorih OŠ Šentrupert, je bila presežek v vseh pogledih. Potrdila je potrebo po bolj sistematičnemu in strokovnemu razvoju (inovativnih) lokalnih skupnosti. Udeleženci, organizatorji, soustvarjalci vsebin in prostor kot celota, smo vzpostavili polje zaupanja, spoštovanja in varnosti za vse prisotne. Nosilci vsebin (prezentatorji/govorci) so svoje izkušnje, razmišljanja in vizije podajali srčno, profesionalno, neposredno in iskreno. V prostoru je prevladovala energija radosti, zavesti, da se pravi projekti in prave potrebe vedno manifestirajo v uspešne zgodbe. Hkrati pa se je ponovno ozavestilo spoznanje, da le vrhunska znanja, profesionalni pristopi in visoka stopnja srčnosti ustvarjajo pogoje za trajnostno blaginjo. To je InLoCom zgodba.

Povzetki vsebine in utrip vzdušja:

Inovativne lokalne skupnosti so pomemben, neozaveščen del inovacijskega ekosistema. V času negotovosti, iskanja zdravih temeljev in vizije življenja, se vse več ljudi vrača k svojim temeljem, k skupnosti. Zato v slovenskem prostoru nastaja bogat spekter dobrih praks, ki vračajo zaupanje v medsebojno sodelovanje, v priložnosti, v dolgoročne usmeritve. Prav projekti na lokalnem nivoju s svojimi rezultati potrjujejo njihov vitalni pomen za regionalni razvoj in uresničevanje strateških smernic EU. Že uvodna predavanja so bila pronicljiva, neposredna in vizionarska. Podala so nova razumevanja pomena inovativnih lokalnih skupnosti in nakazala nove pristope za razvoj inovacijskega prostora.
Konferenca je izpostavila nekaj ključnih vsebin: samooskrba na področju hrane in energetike, podjetništvo in destinacijski management, kulturno dediščino, socialni kapital s poudarkom na socialnem podjetništvu in managemetu in vlogo inovativnega šolstva.

Udeleženci konference
Vir: Petra Krnc

Mag. Violeta Bulc:»…Iskrena potreba prostora in pravi projekti, ki potrebo nagovarjajo so pogoj za trajnostni razvoj.«, »…Inovativna lokalna skupnost spodbuja odprt, konstruktiven dialog, vzpostavlja pogoje sonaravnega razvoja.«, »Je vir za oblikovanje družbene blaginje; vsebuje področja naravne dediščine, kulturne dediščine, razvoj ljudi, socialno blaginjo.«, »Vse, kar počnemo, vse, kar delamo, šteje, vpliva na večjo celoto, katere del smo mi vsi.«, »Čas kot komponento, ki nas ves čas preganja, mora zamenjati gostota zavesti, razumevanje, da se vse zgodi takrat, ko smo na to pripravljeni.«

Mag. Blaž Kavčič: »…Potrebujemo spremembe, temeljite družbene spremembe o pogledih na to, kako delamo, ustvarjamo, kakšni smo do okolja in kakšni do sebe.«, »…Pozitivne spremembe na bolje lahko naredimo le skupaj.«, »…Inovativnost ne prenese hierarhije, nastaja v samoniklih vizijah posameznikov, v idejah, ki jim je vredno prisluhniti.«, »…Lokalna skupnost srka ideje od vsepovsod, je inovativna, pripravljena se učiti, kar je pogoj za razvoj – spremembe in inovacije se lažje razvijajo v okoljih, kjer so se ljudje pripravljeni aktivirati, ključno je motivacijsko okolje, ki je odprto za ideje, novo kvaliteto, nov produkt.«, »…Lokalne posebnosti so vse večji izziv načrtovalcev v prihodnost, kako staro umestiti v novo in oblikovati novo identiteto (arhaizem ali prihodnost).«, »…Inoviranje v smeri trajnostnega razvoja je ključni del podjetniškega razmišljanja – po zgledu tujine bi aktivnejšo vlogo lahko dosegle tudi regije.«

Aleksandra Gradišek, Rupert Gole, Violeta Bulc
Vir: Bojan Brecelj

Aleksandra Gradišek: »…Srce Slovenije, načrtno in kakovostno delo Centra za razvoj Litija, je primer prakse, ki je šel po poti inovativnosti. S projektom se povezuje naravna in kulturna dediščina – trkalo na grajskih vratih je logo, predstavlja trkanje na zavest posameznika, ki je osnova vsega napredka in delovanja v nekem okolju. Zibelka Srca Slovenije je v Litiji, kjer so začetni nameni Centra za razvoj Litija, da bi spodbujali podjetniške iniciative, prerasli v širši regijski koncept 12 občin.«

Dr. Rupert Gole: »…Slišim misli in stavke, ki mi vsakodnevno rojijo po glavi...pravijo mi, da smo na pravi poti, lotili smo se dovolj zgodaj (op.uresničevanja vizije), da bomo zgled drugim…Zgradili smo vrtec s kotlarno na lesno biomaso, elektrarno in polnilnico za električne avtomobile. S tem smo dokazali, da mislimo resno, hkrati pa smo zgled občanom… Občani se lahko priklopijo na v vrtcu proizvedeno energijo, na južni strani poševne strehe imamo sončno elektrarno, s polnilnico za električne avtomobile pa smo usmerjeni v prihodnost.«

Marjan Kardinar: »…Važna je ideja, posluh lokalne skupnosti.« in »…Razmišljajmo inovativno in z lastno glavo. V naši sredini smo prepoznali svoje ključne sposobnosti in naravne danosti in oblikovali tri ključne stebre našega razvoja: podjetništvo, turizem, družbeni razvoj s poudarkom na socialnem kapitalu«

Pozdrav župana Rupert Gole udeležencev
Vir: Petra Krnc

Vsebina, prezentacije, utrinki: InLoCom 2011


Mag. Violeta Bulc, iniciatorka InCo gibanja, direktorica Vibacom d.o.o.: InCo gibanje in inovativne lokalne skupnosti

Mag. Blaž Kavčič, predsednik DS RS: vloga inovativnih lokalnih skupnosti pri razvoju sodobne družbe

Aleksandra Gradišek, direktorica RCL d.o.o., Srce Slovenije: Srce Slovenije kot model razvoja inovativne lokalne

Mag. Agata Kopač, mag. Igor Glavan, Poslovni holistični center Vibacom: Pomen spodbujanja mikro in malih podjetij za razvoj inovativne lokalne skupnosti

Mag. Igor Glavan: »…Trg je danes globalni, prinaša priložnosti in slabosti; dostop imamo do bistveno večjega asortimana izdelkov in storitev … Manjša podjetja so lojalna lokalnemu okolju, ker od njega živijo, se zanj bolj potrudijo… Mala podjetja so agilna, hitro rastejo, so največji zaposlovalci, so inkubator, potencial za nastanek velikih podjetij, so zelo inovativna (prednost, ker niso konkurenčna v primerjavi z velikim korporacijam), vzpostavljajo konkurenco… Vloga lokalne skupnosti: MSP niso v prednosti v primerjavi z velikimi podjetjem, sploh glede zagotavljanja finančnih sredstev, treba jim je pomagati. Lokalne skupnosti morajo zagotavljati infrastrukturo (ind. cone, podjetniški inkubator), inovativnost spodbujati pri najmlajših, podjetnikih, kmetih in v sami civilni družbi.«

Dejan Podgoršek, direktor PortoAlpe d.o.o.: Destinacijski management in inovativni pristopi v lokalnih skupnostih

Dejan Podgoršek:»…Inovativnost in turizem imata veliko skupnega, ampak predpogoj je denar… Sprememba mišljenja je pripomogla k inovativnosti – ljudi med seboj razlikuje odnos do sebe, do družbe… Turizem je sebična dejavnost, ker iz lastnih interesov ohranja kulturno in naravno dediščino – treba je nehati prodajati dediščino, ampak začeti prodajati doživetja… Občina Šentrupert je inovativna občina – v ospredje je postavila človeka, ki tukaj živi. Tu se vidi premik v glavah, da gre za izgradnjo identitete lokalnega prebivalstva… Turist vidi produkt/destinacijo kot celoto, turist plačuje storitve na trgu, ker meni, da vi veste, kaj delate, kupuje doživetje, zato je za večje doživetje pripravljen plačati več.«

Sara Horžen, Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve: Koncept od zibelke do zibelke za krepitev razvoja lokalne skupnosti

Rupert Gole, župan Občine Šentrupert: Energetska samooskrba in razvoj lokalnih skupnosti

Marjan Kardinar, župan Občine Dobrovnik: Razvojne usmeritve energetske samooskrbe v Občini Dobrovnik

Franci Dovč, vodja projektov v Ekošoli in v Dnevnikovi prilogi Moj Dom: Župan kot spodbujevalec inovativnega preboja v nizkoogljično družbo

Nataša Smrekar, Zadruga za razvoj podeželja Jarina z.o.o.: Samooskrba s hrano in razvoj lokalnih skupnosti

Nataša Smrekar, Zadruga za razvoj podeželja Jarina z.o.o. »…V začetku leta 2010 smo vzpostavili mobilno oskrbo – sprva oskrba šol, vrtcev, gostiln tako, da so kmetje sami vozili hrano, zdaj pa imamo mobilno dostavo preko najema vozila (kmetje se tako ne ukvarjajo z distribucijo, ampak le s pridelovanjem hrane)… Stanje februarja 2011: oskrbujemo 7 vrtcev, 1 srednjo šolo in 26 osnovnih šol, gostince, od letos tudi fizične osebe na dom… Vzpostavili smo tudi lokalne tržnice – danes je v Šmartnem pri Litiji prvič prodaja lokalnih izdelkov na trgu, jutri pa v Ivančni Gorici.«

Domen Zupan, Zavod Ekovas: Kako razpoloviti porabo virov za trajnostno prihodnost
galerija
Prof. dr. Živa Deu, Fakulteta za arhitekturo: Vloga in pomen lokalne skupnosti v celovitem varstvu nepremične kulturne dediščine

Prof. dr. Živa Deu: »Pomembna je sodobna, okolju prijazna gradnja ... tudi navzven... potrebujemo večjo odgovornost, več posluha za estetiko – lokalne skupnosti naj to bolje urejajo.«

Lili Mahne, direktorica Notranjskega ekološkega centra: Inovativna lokalna skupnost na področju kulturne in naravne dediščine
Dr. Natalija Komljanc, Zavod RS za šolstvo, Središče za kakovost in raziskovanje: Odprte oblike učenja za razvoj inovativne lokalne skupnosti
Cveto Fendre, svetovalec U4energy: Vseevropski natečaj U4energy v povezavi z lokalno skupnostjo in šolo
Jasna Baloh Dominko, direktorica Fakultete Doba: Socialni management in njegova vloga v pri razvoju inovativne lokalne skupnosti
Simona Krebs, Nova NEGA, Simona Krebs s.p.: O jogi smeha

Več utrinkov s konference

Na konferenci so bile prvič podeljene nagrade za inovativne projekte v lokalnih skupnostih. Glavni namen nagrad je izpostaviti dobre prakse, podpreti izvirne rešitve in vzpodbuditi še več uspešnih projektov.

Nagrajeni projekti InLoCom:
1. Občina Šentrupert: Nizkoenergijski, nizkoogljični, lesen vrtec
2. Center za razvoj Litija d.o.o., Srce Slovenije: Razvojno partnerstvo 10 občin
3. Občina Škocjan: Aktivna e-Dolenjska
4. Društvo Fran Govekar, Ig: Koliščarji

Nagrajenci InLoCom nagrade 2011
Vir: Občina Šentrupert

Že četrto leto pa InCo gibanje podeljuje tudi nagrade mladim za njihove prispevke na področju inovacijskega komuniciranja. Za mlade je bila v popoldanskem delu tudi organizirana delavnica »Joga Smeha«, ki je prinesla veliko veselja in radosti – tudi med ostale udeležence.

Seznam nagrajencev InJo/InCo Jr. nagrade 2011
Fotografije InJo Jr. nagrajencev

In za zaključek še vtis Simone Krebs, voditeljice Joge smeha: »Najprej bi rada povedala, da sem zelo vesela, da sem bila prvič na takšni kreativni in inovativni konferenci, kjer sem dobila občutek kako smo v resnici vsi povezani. Resnično bi čestitala za pobudo in delovanje tega gibanja, ki sem ga zaenkrat spoznala le majhen delček. Delavnica za otroke je bila čudovita in kljub temu, da smo bili starostno zelo različna skupina se je izkazalo kako v resnici smeh deluje in povezuje, ne glede na starost in ne glede na titule. Predstavitev na sami konferenci pa je pokazala kako lahko v nekaj minutah smejalna vadba dvigne razpoloženje in samo energijo ter koliko si vsi želimo smejati. Kako čudovito. Upam, da sem uspela prenesti vsaj delček vedenja o smehu na vse udeležence in da so začutili, kako resen, enostaven in pomemben je smeh tako za posameznika kot celotno družbo.

Delavnica za otroke "Joga smeha"
Vir: Občina Šentrupert

Vsaka dodatna beseda je odveč. Se vidimo naslednje leto v Dobrovniku!

Naj se vibracije plemenitijo dalje, Violeta