Družbena odgovornost ni le lepotni sloj na izrabljeni podlagi. Ni nova marketinška poteza za kratkoročni dvig prodaje. Ni koncept politične struje ali lobistične skupine, ki nabira točke za interese peščice. Družbena odgovornost je sestavni del etične biti civilizacije. Nivo njene manifestacije kaže na zrelost in osveščenost neke generacije. Kaže na stopnjo razumevanje soodvisnosti in povezanosti. Kaže na razumevanje odgovornosti, ki jo imamo do naših potomcev in na stopnjo ljubezni, ki jo imamo do samega sebe. Hkrati je družbena odgovornost tudi neizmiren navdih in vzpodbuda za inoviranje na vseh področjih: tehnološkem, poslovnem, organizacijskem in še posebej na področju družbenega inoviranja. V slovenskem prostoru z nami sobiva in soustvarja človek, ki je svoje življenje posvetil prav tem dvem temam – družbeni odgovornosti in inoviranju. Svetovljan. Človek mnogih vizij in pravih odločitev. V posebno čast nam je, da danes lahko predstavimo prof. ddr. Matjaža Muleja. Z njim smo se pogovarjali pred odhodom na Dunaj, kjer bomo skupaj soustvarjali konferenco s področja kognitivnih znanosti. To je njegova zgodba.
Kdo je Matjaž Mulej?
Prof. ddr. Matjaž Mulej: Rojen 1941, zaslužni profesor teorije sistemov in inovacij, nekoč zaposlen na Univerzi v Mariboru, zdaj še vedno aktiven tam in drugod, preko 1.600 objav v skoraj 50 državah, predsednik Mednarodne akademije za sistemske in kibernetske znanosti (Dunaj) in član Evropskih akademij znanosti in umetnosti v Salzburgu in Parizu, doktor ekonomije in doktor menedžmenta, gostujoči profesor na tujih univerzah 15 semestrov, soustanovitelj IRDO Inštituta za razvoj družbene odgovornosti itd.
Kaj vas v življenju najbolj navdihuje? Kaj je vaša muza akademske vizije?
Prof. ddr. Matjaž Mulej: Najbolj me navdihuje izkušnja, koliko nepotrebnih problemov človeštvu povzroča praksa vplivnih. Le-ti niso primerno celoviti in zato marsičesa bistvenega ne upoštevajo. Moja muza akademske vizije je nujni trud nadomestiti ekonomsko teorijo, ki omenjeno bistveno napako prikriva, da pod imenom 'neo-liberalizem' preganja liberalizem Adama Smitha in pod imenom 'svobodni trg' onemogoča delovanje trga. Trenutna ekonomska teorija podpira monopole namesto sistemskega, t.j. primerno celovitega razmišljanja in obnašanja in s tem povezanih ne-tehnoloških inovacij. Nujno je najti pot iz sedanje 'krize izobilja', na katero je pred več kot 20 leti opozoril prof. Porter. To pa ne gre z neo-liberalnimi ukrepi, ki so krizo povzročili.
