ponedeljek, 07. maj 2012

Inovacije na področju struktur – odprti sistemi

Vse bolj se zavedamo, da morajo biti celostne spremembe, ki jih spodbujamo pri ljudeh, podprte tudi s spremembami v strukturah okoli nas. Če svojega osebnega razvoja ne bomo podprli tudi na nivoju struktur, se bomo znašli v svetu, ki nas bo vse bolj utesnjeval in na koncu v nas povzročil upor ali razsulo. Oba stanja sta pogubna in nekonstruktivna. Alternativa obstaja. V evolucijskem pristopu. V naravnih procesih. Le-ta vabi vse voditelje in tiste, ki jim sledijo, k resnemu razmisleku o vlogi moči, katalizatorjih inovativnosti, vrednotah in vizijah, in še posebej k razmisleku o posledicah, do katerih vodijo rezultati naših dejanj. Vredno je globoko vdahniti in spregledati. Zakaj in s kakšnimi posledicami delamo to, kar delamo; kako sodelujemo, soustvarjamo in sobivamo. Danes z vami deliva zgodbo o "odprtih sistemih". Skozi oči dr. Merrelyn Emery, dame iz Avstralije, ki je svoje življenje posvetila sistemom, ki ustvarjajo presežke. Na nivoju zavesti in človeške veličine. Upam, da njena energija doseže tudi vas in vas spodbudi, da naredimo korak dlje. To je njena zgodba.

V: Kdo je Merrelyn Emery?
Dr. Merrelyn Emery:
Na kratko, dr. Merrelyn Emery se ukvarja z razvojem  metode »ogroženih« za duševne bolezni, ki se uporablja tudi za normalne populacije, na primer v organizacijah. To je del skupnega prizadevanja za boj proti svetovni epidemiji depresije. To je orodje za vzpostavljanje produktivnih, inovativnih organizacij, s pomočjo demokratizacije. Dolgoročno ima zastavljena dva raziskovalna projekta. Prvi vključuje raziskave in razvoj praktičnih strategij za organizacije in skupnosti, ki bodo pripomogle k bolj učinkovitemu reševanju vzrokov in posledic podnebnih sprememb. Drugi se nanaša na izdajo knjige, ki bo dokumentirala potrebe znanosti za premik iz zaprtih sistemov in redukcionizma, in hkrati zabeležila zaznavo našega sveta in ljudi kot odprtih sistemov.
Merrelyn Emery je pridobila svojo prvo odliko iz psihologije na Univerzi v Novi Angliji leta 1964 in doktorirala iz trženja na Univerzi v Novem Južnem Walesu leta 1986. Doktorska disertacija se je dejansko nanašala na nevrofiziološke učinke televizije. Delala je na področju psihologije, raziskovalnega izobraževanja in nenehnega izobraževanja, predvsem na Avstralski državni univerzi. Od leta 1970 je delo posvetila razvoju teorije o odprtih sistemih in ima trenutno status izredne profesorice s področja Uporabne človeške znanosti na univerzi Concordia. Objavila je številne članke, skupaj s številnimi raziskavami v institucionalnih poročilih ter 15 knjig, od katerih je najnovejša Prihodnost šol. Pravkar je končala monografijo o zadnjem valu družbenih sprememb, ki so se začeli v Tuniziji in se še vedno razvijajo preko Sirije in gibanja »Occupy».
V: Kaj vas navdihuje pri vašem delu?
Dr. Merrelyn Emery:
Mnogo ljudi me je navdihnilo, od mojega očeta dalje, ki je ves čas rušil pravila, kot na primer, ko me je sredi noči izvlekel iz postelje, ko sem bila še majhna, da sem videla komet, ki se je pojavil na nebu  - “Imamo obiskovalce iz drugega sveta” je rekel – dovolj, da bi navdušil domišljijo vsakega otroka. Ker sem bila precej izoliran otrok gozda, večino mojega vedenja o svetu prihaja iz knjig, ki sem jih priberačila, si jih sposodila, ali jih ukradla. Moji prvi junaki so bili pomorščaki in raziskovalci, še posebej tisti, ki so tvegali vse, da bi se poučili o ekstremnih okoljih, značilni za osrednje dele Avstralije in za Antarktiko. Kasneje sem prebirala zgodbe znanstvenikov kot so Kopernik, Galileo in Wegener, ki so prav tako tvegali vse, ko so stali za svojimi stališči navkljub ortodoksnim in prevladujočim interesom časa v katerem so ustvarjali. Prav tako sem prebrala ogromne količine fikcije in znanstvene fantastike ter spoznala, da sta domišljija in kreativnost naše največje bogastvo, predvsem tiste, ki se uporabljajo modro. Med moje najljubše avtorje se uvršča Xavier Herbert, ki je napisal "Capricornia in Poor Fellow My Country", pogubne portrete uničenja aboriginov in avstralske kulture nasploh. Morda je bil najbolj vpliven avtor Henry Handel Richardson (ki je bila ženska, Ethel), ki je napisal "The Fortunes of Richard Mahony", roman, ki je pravzaprav slika počasnega slabšanja osebe, ki ima paranojo.

V: Kaj vas je pri tej knjigi najbolj pritegnilo?
Dr. Merrelyn Emery:
Ko sem jo prvič prebrala, me je odbila. Šele po več letih študija psihologije, pa sem začela ceniti akutnost njenih percepcij. Ta knjiga me je tudi pripeljala do ugotovitve, da resnice ne iščejo le akademiki, temveč tudi vneti opazovalci, kot na primer umetniki, ki zaznavajo realnost pod površino in jo komunicirajo na mogočne načine. Znanstveniki kot Carl Jung in Erich Neumann so to razumeli. Razmejevanje znanosti in umetnosti je umetna. Po moje, vsi zdravi ljudje iščejo smisel.

Slika: Violeta Bulc, Dr. Merrelyn Emery, Kaja Rangus
Vir: Vibacom, EMCSR 2012, Dunaj


V: Še kakšen navdih?
Dr. Merrelyn Emery:
Še en pomemben navdih v mojem življenju je bilo preživljanje otroštva v oddaljenem rezervatu Aboriginov, kjer sem se naučila jezika in načina kako gledati "pravilno" in s tem seznaniti se s fizičnim okoljem, v katerem sem živela. Za vedno se mi je tedaj spremenila moja zaznava sveta. Ta čas je za vedno zaznamoval moje življenje. Domorodna ljudstva so tudi vneti opazovalci in znanstveniki. Kljub temu pa se moram zahvaliti za največji navdih v mojem življenju mojemu soprogu Fredu Emery-ju, ki me ni nikoli prenehal presenečati z globino svojih spoznanj ter svojo popolno predanostjo delu – svojo željo po učenju in pravici sveta. Tudi on je bil izjemen raziskovalec in nepopustljiv branilec pomena in prednosti dokazov nad uveljavljenimi interesi statusa quo.

V: Kako zaznavate vlogo inovacij v sodobni družbi?
Dr. Merrelyn Emery:
Inovativnost in njen predpogoj, ustvarjalnost, sta temeljni značilnosti in znaka zdravja v vsaki družbi. Vsak ima dispozicije za ustvarjalnost, vendar mnogi živijo in delajo v razmerah, ki ustvarjalnost zavirajo.

V: Kakšno je vaše razumevanje koncepta odprtih sistemov? Kakšna je razlika med vašim pogledom in pogledom Ludwig-a von Bertalanffy-ja?
Dr. Merrelyn Emery:
Osnova za teorijo odprtih sistemov so seveda odprti sistemi v okoljih. V srcu odprtih družbenih sistemov pa so ljudje z namenom. Naš odprt sistem družbenih ved ima jasen namen in nekaj dobro uveljavljenih sredstev za to. Celotna slika stoji na trdnih gradnikih.
Von Bertalanffy-jeva formulacija odprtega sistema je briljanten korak naprej in verjetno še vedno pokriva obsežno maso animiranih bitij na Zemlji. Upravičeno se imenuje »oče odprtih sistemov«, vendar pa se njegova konceptualizacija ukvarja le z ljudmi kot osebami. Nedvomno smo se fizično prilagodili našemu planet, vendar ko razmišljamo o zavesti, postane jasno, da moramo preseči von Bertalanffy-ja.
Potrebujemo družbeno vedo, ki natančno opisuje in pojasnjuje resničnost človeškega obstoja. Za dosego le-te, je potrebno h Bertalanffy-jevemu konceptu odprtih sistemov dodati konceptualizacijo družbenega okolja. 

V: Kako oziroma zakaj ste se začeli ukvarjati z odprtimi sistemi?
Dr. Merrelyn Emery:
Bila sem nezadovoljna s številnimi akademskimi pristopi in teorijami, ki ne delujejo v praksi, in iskala nekaj, kar je znanstveno in v praksi deluje. Ko se je Fred Emery konec leta 1969 vrnil v Avstralijo, sem spoznala teorijo odprtih sistemov ter ugotovila, da je to točno to, kar sem iskala. 
DEFINICIJA ODPRTIH IN ZAPRTIH SISTEMOV:
“Ludwig Bertalanffy opisuje dva tipa sistemov: odprti in zaprti sistemi. Odprti sistemi so sistemi, ki dovoljujejo interakcijo med svojimi notranjimi elementi in okoljem. Odprt sistem je definiran kot “sistem, ki s svojim okoljem izmenjuje stvari ter vzpostavlja uvoz in izvoz”. Na drugi strani pa so zaprti sistemi izolirani od okolice.”
Vir:  Wikipedia
V: Ali nam lahko predstavite odprt sistem, ki vas najbolj navdihuje?
Dr. Merrelyn Emery:
Številne stvari me navdihujejo, verjetno pa so starodavne kulture tiste, ki spoštujejo celotno življenje, ki so bile vneti opazovalci in raziskovalci, in so obdržale planet v odlični formi več tisoč let.
 
V: Kateri faktorji spodbudijo organizacije, da postanejo bolj odprte? Kateri so ključni elementi uspeha?
Dr. Merrelyn Emery:
To vprašanje pa si res zasluži kompleksen odgovor, ki je odvisen od dobe, o kateri govorimo. Leta 1970 in 1980 so se organizacije v Avstraliji in drugod usmerile v teorijo odprtih sistemov, ker so hotele biti najboljše med najboljšimi. Danes se organizacije odločajo za odprte sisteme, ker je to še edino, kar jim je še ostalo. Nad drugimi pristopi so že obupale. Odprti sistemi v času prevladujoče ekonomske racionalnosti, nikakor niso bili priljubljeni. V zadnjih nekaj letih, pa se vedno več ljudi spoznava, da sta neo-liberalizem in avtokracija uničujoča, zato si ne prizadevajo le za spremembe v organizacijah in skupnostih; vse bolj si prizadevamo za preusmeritev in spremembo uničujočih trendov. Nahajamo se v globalni podnebni krizi, ob tem pa imamo tudi globalno epidemijo depresije in duševnih bolezni. Za današnji čas je značilno pomanjkanje uspešnega prilagajanja: smo bolna družba.  A čuti se naraščajoča potreba, da to spremenimo. Ljudje se samoorganizirajo in iščejo pot iz te situacije. Dobrih idej pač ne moremo ves čas tlačiti. Slej ko prej najdejo pot na svetlo.

Skrivnosti uspeha so:
  • ljudje morajo imeti zavestno konceptualno znanje o tem, kaj je vključeno in kako se lahko uporablja
  • ljudje morajo oblikovati in prevzeti odgovornost za svoje načrte, za svojo prihodnost, in
  • morajo oblikovati svoje oddelke v svojih organizacijah 
  • z drugimi besedami, ljudi moramo vrniti k njihovim pravim statusom odprtih namenskih sistemov, in jih nehati obravnavati kot neumne, nezanesljive in neodgovorne. 
V: Zakaj ljudje spreminjajo svoja mnenja? Kako bi pojasnili ta fenomen?
Dr. Merrelyn Emery:
  Ko vidimo, kako se ljudje prepirajo o pomenu tistega, kar se je zgodilo včeraj, ali ko dokumentiramo družbene spremembe skozi čas, nedvomno stojimo tudi v nekem stanju prilagoditve sveta, ki smo ga sami oblikovali; sveta idej, idealov in vrednot. Zavedamo se fizičnega sveta, ne le neposredno, temveč tudi preko naših idej in vrednot o svetu.  Vsi vidiki tega sveta idej, idealov in vrednot se spreminjajo skozi čas. Brez konceptualizacije tega sveta, ni odgovora na vprašanje, čemu se ljudje prilagajamo. Za človeka, je von Bertalanffy-jeva konceptualizacija uspešno zaokrožena.

Slika: OPEN OR CLOSED SYSTEMS? BRIDGING THE GAP ,
Merrelyn Emery, February 2012
Vir: Članek predstavljen na konferenci EMCSR 2012, Dunaj

V: Ali poznate kakšen primer odprtega sistema, ki ni uspel?
Dr. Merrelyn Emery:
Neuspeh, je tako kot uspeh, vezan na definicijo. Vendar poznam mnogo demokratičnih organizacij v zgodnjih časih, ki jih ni bilo mogoče ohraniti, ker se še nismo naučili, kako jih pravno vzdrževati. Vemo, kako to storiti zdaj.
Podobno poznam veliko primerov, kjer so oblikovalci procesov in menedžerji (izvajalci) naredili temeljne napake, zaradi česar so procesi posledično spodleteli. Ljudje morajo poznati svojo teorijo in biti premišljeni in previdni pri izvajanju dela, vezanega na teorijo odprtih sistemov. Za kar pa ni recepta.
Toda, ko izvajalci vedo kaj delajo in je priprava ustrezno izpeljana, ne poznam primera, kjer projekt ne bi izpolnil svojih ciljev.

V: Kje oziroma na kakšen način bodo po vašem mnenju vidni dolgoročni vplivi odprtih sistemov?
Dr. Merrelyn Emery:

  • Organizacije, ki služijo človekovim pravicam, kot tudi finančnim izidom. "Proizvod dela je človek".
  • “Skupnosti”, ki so dejansko skupnosti, ne agregati izoliranih in/ali ločenih posameznikov in družin.
  • Psihično (in fizično) zdravi ljudje, ki pokažejo ves svoj potencial za ustvarjalnost in iskanje idealov.
  • Družbena sprememba, ki obnavlja duševno zdravje in stabilnost našega sveta in upajmo, da se začne zdraviti planet, če imamo za to sploh še dovolj časa.

Najlepša hvala Merrelyn. 

Violeta in Kaja

Ps: Z dr. Merrelyn Emery sva aprila 2012 govorili na EMCSR na Dunaju.

Dodatne informacije:
•   4. Inco dogodek: »InCo posvet o intuitivnem managementu«
•   Dogodek: Odličnost managerk 2012
•   Priporočamo knjigo: Barry Schwartz and Kenneth Sharpe: Practical Wisdom, The Right Way to Do the Right Thing

1 komentar:

staša pravi ...

Zadnji čas, da se odpremo ... in začnemo delovati v tej smeri.