torek, 04. september 2012

Moralni kapitalizem?

Eno zagotovo velja v življenju – vse se ves čas menja, je v neprestanem toku. Samo ljudje se borimo proti tokovom v naravi in mislimo, da so obstoječe strukture, načini delovanja ali misli za vedno. Pa niso. Povsem naravno je, da neprestano preverjamo svoja prepričanja, sisteme in orodja ter ugotavljamo ali še vedno ustrezajo našim interesom: ali podpirajo naše vrednote, ali še vedno omogočajo ustvariti primerno življenje tako za nas kakor za prihodnje generacije. Kapitalizem je eden od sistemov, ki je že dolgo prisoten in začenja kazati resne pomanjkljivosti. Te večinoma počivajo na moralnih in etičnih stališčih, ki nimajo veliko skupnega z ustvarjenim okoljem. To se scela dotika temeljev naše civilizacije, človeškega dostojanstva in dejanskega bistva človeškega bitja: resnice čustvenega, inteligentnega, celostnega in zavestnega udeleženca na planetu Zemlja.
Teza o »moralnem kapitalizmu« je pognala iz teh spoznanj. Trenutno je še v povojih, a upam, da bo vzpodbudila val globalnih razprav in razvila nove oblike socialni zavesti. Pred vami je pogovor z Stephan B. Young-om, globalnim direktorjem organizacije CTR, prve, ki je izzvala poslovno skupnost in nagovorila jedro vprašanj o kapitalizmu, v iskanju prihodnjih rešitev.
Kratek življenjepis
Stephen B. Young je globalni izvršni direktor Pogovorov v Cauxu (CRT: Caux Round Table). Pred leti je objavil je zelo dobro sprejeto knjigo Moralni kapitalizem, napisano za izhodišče razprav v Cauxu, v kateri je predstavil etična in moralno odgovorna »Načela za poslovanje«. V knjigi iz leta 2008, Ustvarjalci drugačnih pristopov (The Difference Makers) je prof. Sandra Waddock Younga uvrstila med triindvajset ljudi, ki so začetniki korporativno in socialno odgovornega gibanja. Steve se je izobraževal na Harvard Collegeu, na Harvard Law School in kot dekan na Hamline University School of Law. Učil je na Univerzi v Minneesoti in na SASIN Graduate School of Menagement v Bangkoku, s svojimi idejami je sodeloval na mnogih delavnicah in konferencah, na katerih je razpravljal o korporativni socialni odgovornosti in poslovni etiki.
Poučeval je tudi na University of Minnesota Law School, na Carlson Schoool of Bussiness, College of Liberal Arts in na Minnesota State University – Mankato. Svoje poglede je popisal v številnih uvodnikih v časopisih kot so: Pioneer Press, Minnesota Journal on Law and Politics, Saint Paul Legal Ledger, objavili pa so jih tudi v časnikih Wall Street Journal, New York Times in Washington Post.
V: Od kod izvira pojmovanje o moralnem kapitalizmu?
Steve:
Sprva je šlo samo za miselni izziv. Ideja se je zdela kot »oksimoron«, koncept brez povezanega smisla. A pokazalo se je, da ljudem čudovito pomaga o kapitalizmu razmišljati še drugače: v poslovnem svetu ni treba delovati izključno sebično in izkoriščevalsko, saj lahko v kapitalizmu pomembno vlogo igrata tudi morala in zavest, da ljudje, ki v poslu odločajo, to tudi odgovorno počnejo.

V: Kaj je moralni kapitalizem? Kaj je njegov osnoven namen?
Steve:
Moralni kapitalizem pomeni, da se o določenem poslu, ker bi radi njegovo poslovno vrednost postopoma nadgradili, odločamo na dolgi rok. Osredotoča se na primerno vodenje odnosov med vlagatelji in s tem na oblikovanje vrednosti njihovih deležev za določeno družbo.
Namen je dvojen: zastopati interese vlagateljev in hkrati deležno vrednost posla graditi na osnovi njegove zmožnosti, da omogoča izboljšati kvaliteto našega življenja.

Foto: Stephen B. Young in Violeta Bulc
Vir: Arhiv Vibacom, Švica 2012
V: Kaj so najpomembnejša vprašanja kapitalizma, ki se nam kažejo danes?
Steve:
Obstajata dve negativni posebnosti sodobnega tržnega kapitalizma, ki se medsebojno podpirata. Ena je izračunavanje vrednosti samo na osnovi kratkoročnih dobičkov, ne pa na dolgoročnem upoštevanju deležev. Tovrsten pristop napačno ocenjuje prihodnja tveganja in vodi do finančne neuravnovešenosti, družbam pa onemogoča v celoti vključiti (internalize) tudi stroške za okolje in socialo, ki so posledica njihovega poslovnega modela. Drugič, sodobno razumevanje kapitalizma počiva na napačnem pojmovanju, kako motivirati človeka. Predvideva, da ljudje nimajo občutka za moralno odgovornost in da v življenju sebično hlastajo samo za denarnim dobičkom. Na tej domnevi temelji sodobna teorijo financ, portfeljov in cenitev finančnih vložkov kot so derivativi ter trdi, da naj družbe zadovoljijo samo kratkoročnim interesom lastnikov.
Foto: Razgled s konferenčnega središča – Hiše Caux v Švici.
Vir: Arhiv Vibacom, Švica 2012
V: Kako organizacija Caux Round Table (Okrogla miza Caux) pristopa k tem vprašanjem?
Steve:
Oblikovali smo novo pojmovanje o merilih vodenja in osnovnih izhodiščih ter predlagali nove načine, kako ovrednotiti poslovne družbe, ki vključuje to, kaj ljudje cenijo v življenju.
V: Več o posameznih dejavnostih in vsemu, kar zanima skupino CRT, lahko izvemo v elektronski publikaciji Pegasus.
VIZIJA
Naša vizija kaže svobodno, pravično in cvetočo globalno družbo, ki temelji na dvojnem stebru moralnega kapitalizma in odgovorne vlade.
POSLANSTVO
Naše poslanstvo pomeni vzpostaviti delujoč moralni kapitalizem, ki bo zagotavljal, da bo poslovni sektor prispeval k večji blaginji, trajnostnemu razvoju in pravičnosti.
NAMEN
Namen, ki nas povezuje, je moralni kapitalizem za boljši svet.
NAČELA
Načela CRT podpirajo našo vizijo, poslanstvo in namen:
• Načela za odgovorno poslovanje
• Načela za vlade
• Načela za Nevladne organizacije
• Načela za lastništvo bogastva
V: Kaj so bili najpomembnejši sklepi/ spoznanja, do katerih ste prišli na srečanju CRT v Švici?
Steve:
Da se poslovni profesionalci z različnih področij strinjajo s pristopom CRT. Da nismo osamljeni, obrobni misleci, temveč delujemo na prelomnem robu zdravorazumskega strateškega načrtovanja za prihodnost kapitalizma.
CRT je pred kratkim končal svoje 27. srečanje z naslovom Globalni Pogovori v Cauxu (Global Dialogue in Caux), v Švici, in izpostavil štiri bistvene reforme, s pomočjo katerih bi obnovili trajnostno globalno rast. Ti štirje predlogi bodo omogočili kapitalizmu, da bo premagal trenutno krizo povprečnega finančnega poslovanja, ki je tesno povezano s sistemsko, še naprej odvijajočo se ekološko in demografsko nestabilnostjo.
Na Globalnih pogovorih CRT so prišli do sklepa, da mora kot prvo Generalna skupščina OZN sprejeti listino o odgovornem delovanju suverenih držav, s pomočjo katerega bodo ohranjale trdno in trajnostno naravnano finančno posredovanje, ki skupnosti ne bo prekomerno obremenilo.
Drugič, trdno in trajnostno naravnano finančno posredovanje zahteva spremembo bančnega delovanja. Kompenzacijske sisteme, z izjemo manjših privatnih firm, bi morali povezati na ravni zmernih zadolževanj, zmernega tveganja in na podlagi profesionalne razsodnosti. Trgovanje in špekulacije, kot poslovni model, bi morali ločiti od komercialnega bančništva in dajanja posojil, podprto bi moralo biti z rezervnimi skladi, ki jih financira industrija. Finančne ustanove, »prevelike, da bi propadle«, bi morali razbiti s protimonopolnimi zakoni.
Tretjič, trdno in trajnostno naravnano bančno posredništvo zavrača zanemarjanje ocen varnosti in njenih podmen, tako na vladni ravni kakor v privatnih firmah. Kreditno vrednotenje so tržne informacije, ki pomenijo javno dobro. Zaradi tega potrebujemo več konkurence v ponudbi omenjenih vrednotenj, poslovni model, pri katerem se preskrbo vrednotenj plača emitentu, pa je treba nadomestiti z neprofitnimi ali javno financiranimi alternativami.
Četrtič, trdno in trajnostno finančno posredovanje zahteva akademsko teorijo o motiviranju posameznikov in firm, ki zavrača napačno predpostavko, da bo racionalen in sebičen interes, ki ga merimo z zunanjimi denarnimi nagradami, neprekinjeno vodil do natančnih tržnih cen. Poslovne šole bi morale poučevati alternativno teorijo o poslovanju, ki temelji na normah fiduciarnega skrbništva.
V: Kaj je ključno sporočilo za finančno skupnost?
Steve:
Še enkrat preverite svojo teorijo in metodologijo za ocenjevanje vrednosti svojega podjetja, odnose med vlagatelji pa vključite kot poslovno sredstvo.

V: Kaj je glavno sporočilo za lastnike korporacij in njihova vodstva?
Steve:
Isto.
Foto: Vibacom arhiv, Švica 2012

V: Kaj je ključno sporočilo za prebivalce planeta Zemlja?
Steve:
Nikar se ne zatekajte k današnjim politikom, akademikom, vlagateljem in direktorjem po odgovore, kako končati trenutno krizo kapitalizma. Spregovorite sami in nagradite tudi vse druge, ki si upajo izvirno razmišljati.

V: Kaj bo naslednji korak CTR?
Steve:
Začeli bomo z globalno revijo, v kateri bomo ponudili miselno vodstvo in nove ideje posredovali širši javnosti delavcev v finančnih, bančnih, političnih in civilnih krogih ter akademikom.

V: Hvala lepa.

Upam, da vas bodo ti kratki, toda natančni odgovori ohrabrili, da tudi sami oblikujete lastne ideje o političnem sistemu, v katerem živimo, in o spremembah, ki lahko pripeljejo do bolj trajnostno naravnane in moralne družbe. Šteje vsak posameznik. Vedno obstaja prvi korak, prva misel, pozneje pa, ko se jih bo nabralo več tisoč, bodo postale vsem razumljive. Bodimo del teh začetnih korakov, idej, dejanj. Čas je, da umirjeno, toda zanesljivo spremenimo smer in se usmerimo k cvetočemu planetu: v samem sebi, v svoji skupnosti, delovni organizaciji, na našem svetu. Jaz to že počnem. In mnogi od vas. Je naporno, a resnično nagrajuje. Upam, da bomo z vsakim vdihom še številnejši.


Violeta

Opomba: Izvorni tekst je bil oblikovan v angleščini; prevajalcu Iztoku Osojniku se zahvaljujem za ves trud pri prevodu zahtevnega teksta

Obvestila:

Ni komentarjev: