sreda, 11. april 2012

Modrec vabi k akciji

Družbena odgovornost ni le lepotni sloj na izrabljeni podlagi. Ni nova marketinška poteza za kratkoročni dvig prodaje. Ni koncept politične struje ali lobistične skupine, ki nabira točke za interese peščice. Družbena odgovornost je sestavni del etične biti civilizacije. Nivo njene manifestacije kaže na zrelost in osveščenost neke generacije. Kaže na stopnjo razumevanje soodvisnosti in povezanosti. Kaže na razumevanje odgovornosti, ki jo imamo do naših potomcev in na stopnjo ljubezni, ki jo imamo do samega sebe. Hkrati je družbena odgovornost tudi neizmiren navdih in vzpodbuda za inoviranje na vseh področjih: tehnološkem, poslovnem, organizacijskem in še posebej na področju družbenega inoviranja. V slovenskem prostoru z nami sobiva in soustvarja človek, ki je svoje življenje posvetil prav tem dvem temam – družbeni odgovornosti in inoviranju. Svetovljan. Človek mnogih vizij in pravih odločitev. V posebno čast nam je, da danes lahko predstavimo prof. ddr. Matjaža Muleja. Z njim smo se pogovarjali pred odhodom na Dunaj, kjer bomo skupaj soustvarjali konferenco s področja kognitivnih znanosti. To je njegova zgodba.

Kdo je Matjaž Mulej?
Prof. ddr. Matjaž Mulej: Rojen 1941, zaslužni profesor teorije sistemov in inovacij, nekoč zaposlen na Univerzi v Mariboru, zdaj še vedno aktiven tam in drugod, preko 1.600 objav v skoraj 50 državah, predsednik Mednarodne akademije za sistemske in kibernetske znanosti (Dunaj) in član Evropskih akademij znanosti in umetnosti v Salzburgu in Parizu, doktor ekonomije in doktor menedžmenta, gostujoči profesor na tujih univerzah 15 semestrov, soustanovitelj IRDO Inštituta za razvoj družbene odgovornosti itd.

Kaj vas v življenju najbolj navdihuje? Kaj je vaša muza akademske vizije?
Prof. ddr. Matjaž Mulej: Najbolj me navdihuje izkušnja, koliko nepotrebnih problemov človeštvu povzroča praksa vplivnih. Le-ti niso primerno celoviti in zato marsičesa bistvenega ne upoštevajo. Moja muza akademske vizije je nujni trud nadomestiti ekonomsko teorijo, ki omenjeno bistveno napako prikriva, da pod imenom 'neo-liberalizem' preganja liberalizem Adama Smitha in pod imenom 'svobodni trg' onemogoča delovanje trga. Trenutna ekonomska teorija podpira monopole namesto sistemskega, t.j. primerno celovitega razmišljanja in obnašanja in s tem povezanih ne-tehnoloških inovacij. Nujno je najti pot iz sedanje 'krize izobilja', na katero je pred več kot 20 leti opozoril prof. Porter. To pa ne gre z neo-liberalnimi ukrepi, ki so krizo povzročili.


Slika: Prof. ddr. Matjaž Mulej
Vir: Inštitut IRDO


Zakaj menite, da se je potrebno za družbeno odgovornost tako zelo zavzemati?

Prof. ddr. Matjaž Mulej: V 'Novem akcijskem programu za pospeševanje družbene odgovornosti' je oktobra 2011 tudi Evropska unija uradno priznala, da je poslovanje brez družbene odgovornosti osrednji vir sedanjih kriz in ekonomskih težav človeštva. Neo-liberalizem ni niti prinesel blaginje niti razrešil temeljnih problemov človeštva, ampak je okrepil fevdalnim podobne probleme. Družbeno odgovornost je opredelila kot odgovornost vsakogar za posledice svojih vplivov na družbo. Naslonila se je na dokumente Združenih narodov in ISO – Mednarodne organizacije za standarde, ki je opredelila sedem načel in sedem področij za akcije glede družbene odgovornosti ter kot osrednja povezovalna koncepta za njih določila dva bistvena pojma iz teorije sistemov, t.j. soodvisnost in celovit pristop. – Tako je zapisano prvič in to zato, ker so svetovni skupni organi spoznali, da je družbena odgovornost bistvena ali celo edina alternativa propadu človeštva, v katero vodi nadaljevanje neo-liberalne prakse.

Je družbena odgovornost podvržena evoluciji? Kaj jo krepi oziroma kaj jo razkraja?
Prof. ddr. Matjaž Mulej: Družbena odgovornost je zelo podvržena evoluciji. Njeno splošno družbeno bistvo je zajeto v praktično vseh religijah sveta. Žal so v praksi izpostavljali predvsem tisti droben, četudi pomemben delček družbene odgovornosti, ki zajema dobrodelnost. Ob strani pa so pustili poštenost in primerno celovitost, ki je dopustila zlorabe vpliva podjetnikov, vodij in drugih vplivnih ljudi v odnosih do sodelavcev, poslovnih partnerjev, odjemalcev, naravnih pogojev za obstoj človeštva. Družbeno odgovornost razkraja tudi težnja delovati po kratkoročnih in ozko opredeljenih merilih, kot tudi dilema kaj je etično, prav in dobro, torej, neo-liberalno in fevdalno. Pa vendar, družbeno odgovornost krepi spoznanje, da preprečuje težave in stroške in vabi k vzpostavljanju dolgoročnih meril.
Uveljavljanje družbene odgovornosti poteka kot ne-tehnološki invencijsko-inovacijsko-difuzijski proces.
Kako se nanjo odziva Slovenija, kako Evropa, kako Kitajska, kako svet?
Prof. ddr. Matjaž Mulej: Večina vplivnih ljudi je še vedno pod bistvenim vplivom neo-liberalnega kratkoročnega in ozkega gledanja, češ da je pomembna samo neposredna korist lastnikov, četudi le-ta uničuje podlage za dolgoročno korist. Ekonomska teorija, kolikor jo poznam, alternative še ni dala in jo je še manj spravila v prakso poslovnega in političnega odločanja. Če bi bilo drugače, dokumenti Združenih narodov, skupin naprednih podjetij, ISO in Evropske unije ne bi bili potrebni, o družbeni odgovornosti ne bi bilo treba govoriti, kaj šele z današnjo hudo zaskrbljenostjo, kaj bo z našimi otroki in vnuki, če se ne uveljavi. Podobno je po vsem svetu.

V kaj verjamete, da je potrebno usmeriti največ energije za dosego kratkoročnih ciljev družbene odgovornosti in kateri to so? V kaj za dolgoročno uspešnost?
Prof. ddr. Matjaž Mulej: Pot iz družbeno-gospodarske krize, ki ji zdaj kaže reči 'kriza izobilja', saj še nikoli ni bilo toliko bogastva, uničevanja naravnih virov in naravnega okolja ter zadolženosti (torej navideznega bogastva brez trdnih temeljev), je v vsej dosedanji praksi človeštva imela obliko vojne. Vojne so vedno toliko uničile, da je bilo treba znova graditi. Kratkoročni cilj uveljavljanja smiselno zapisanih dokumentov o družbeni odgovornosti je torej preprečiti vojno, ki pri sedanji globalni povezanosti in oboroženosti, vključno z razpršenim atomskim orožjem, neogibno pomeni globalno uničenje. Za dolgoročno uspešnost pa je osrednjega pomena posodobiti merila uspešnosti, ekonomske in organizacijske pogoje za njo, po zgledih, ki jih literatura pozna že leta, kot so 'vizionarska podjetja', 'sodelovalno vodenje', upoštevanje dejstva, da je uspešnost odvisna od '3T', t.j. tolerance do svojstvenosti talentiranih ljudi ter usmerjanja naložb v tehnologijo tja, kjer je tolerance in talentov največ', zadružno organiziranje in lastništvo po zgledu Mondragona, uporaba metod za ustvarjalno sodelovanje, npr. de Bonovih 6 klobukov. Vse to je v praksi potrjeno, a preprečuje zlorabe in zato najbolj vplivnim ni posebno všeč, saj ruši povezavo 'oblast, last in slast'.

Slika: Kaja Rangus, prof.ddr. Matjaž Mulej, Violeta Bulc
Vir: Vibacom, EMCSR, Dunaj 2012

Katere prakse družbene odgovornosti so vas do sedaj najbolj navdušile?

Prof. ddr. Matjaž Mulej: Pravkar omenjene prakse in ugotovitev gospodarskih praktikov svetovnega slovesa, vključno s Tatjano Fink iz Trimo Trebnje, da so poslovni partnerji, ki ne prakticirajo družbene odgovornosti, premalo zanesljivi in zato predragi, da bi bilo smiselno poslovati z njimi. Pred dvema letoma je doživela objavo Gerzemova študija o praksi ameriških občanov kot odjemalcev; pokazala je, da tisti, ki imajo sloves, da so družbeno odgovorni, dosti bolj kot drugi priteguje odjemalce, torej poslovno živijo od družbene odgovornosti, ker živijo z njo.

Ali globalne spremembe vplivajo na povečanje zavesti o družbeni odgovornosti?
Prof. ddr. Matjaž Mulej: Zagotovo. Svetovni dokumenti so nastajali vse zadnje desetletje, torej pomenijo odziv na to, da neo-liberalni model povzroča že dolgo bistvene težave, katerih ne zmore rešiti.

Na kakšen način bi spodbudili zavest o družbeni odgovornosti?
Prof. ddr. Matjaž Mulej: Največ vpliva pričakujem od spoznanja ljudi, da se zanesljivost in poštenost bolj splačata, kot zloraba s pomočjo kratkoročnih meril. Slednja se nam maščuje. To dejstvo so zadnja leta pokazali propadi političnih monopolistov, bankroti velikih bank in drugih podjetij, tudi slovenskih, ki so odločala in v praksi ravnala zgolj po kratkoročnih merilih uspešnosti.

Kaj je vaš pomemben naslednji izziv?
Prof. ddr. Matjaž Mulej: Doseči, da bi državni zbor in vlada Republike Slovenije upoštevala napotek Evropske skupnosti iz oktobra 2011, naj državni organi postanejo vzor podpiranja in pospeševanja družbene odgovornosti. Ko je sedanji predsednik vlade imel svoj prejšnji mandat, smo v IRDO Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti pripravili osnutek za strategijo pospeševanja družbene odgovornosti. Javno smo ga objavili, na delovnem sestanku smo ga predstavili tedanjemu ministru dr. Žigi Turku, dobili njegovo ustno podporo, nismo pa doživeli akcije; za njo je morda zmanjkalo časa v tedanjem mandatu. Vsa leta nas podpira predsednik države, saj sta prejšnji in sedanji predsednik vseh sedem let častna pokrovitelja konferenc IRDO o družbeni odgovornosti, a po ustavi predsednik države nima akcijskih pristojnosti.

Neposredno, odločno in vizionarsko. Kot to zahtevajo ti dinamični časi. Z jasnim klicem po akciji. Modreci so med nami. Prof. ddr. Mulej je eden izmed njih. Podprimo njegove uvide in si ustvarimo priložnosti zase in za naše zanamce. Aho.

Violeta in Kaja

Dodatne povezave in obvestila:
- Objava članka mag.Violete Bulc v Journal of Organisational Transformation & Social Change

- Posnetek z dogodka "Vdahnimo navdih", Studio12

- Priporočamo knjigo: Daniel Kahneman, "Thinking, fast and slow"