ponedeljek, 07. januar 2013

Gozdna katedrala

Zgodba, ki je pred vami, vam bo morda zvenela kot neresnična, kot da prihaja od nekje drugje. Iz druge vibracije, iz drugega Planeta.  Pa ni. Živi z nami in med nami. Dodaja v raznolikost naše družbe dimenzijo, ki širi naše meje zavednega. Nas vabi, da se iz linearnega razmišljanja premaknemo v odprto polje lepote, ljubezni, čutenja in sobivanja. Nas osvobodi homo-centričnega razmišljanja o veličini nekega uma in nas samozavestno umesti v naravne tokove sobivanja z vsemi bitji planeta Zemlja.  Jaka je lep človek. V duši, v srcu in v besedah. Preko njegovih mrež in odnosov, drevesa postanejo pripovedovalke zgodb, učitelji stoletnih modrosti, zdravilci in muze navdihov. Gozdne katedrale začutimo kot vznesen prostor, kjer kreacija vstopa v naša dejanja z nabojem dobrega, na krilih zaupanja in spoštovanja. To je Jakova zgodba. In če dobro prisluhnemo melodiji svoje duše, jo bomo našli tudi v sebi. Poskusite.

V: Kdo je Jaka Šubic?
Jaka:
Sanjač. Postopač. Garač. Miren, občasno zavre. Globoko verjame v talente, ki edini omogočajo Življenje. Strog do sebe, okolice. Zaljubljen v drevesa, samosvoj, zaverovan v svoj prav. Sodeluje le z ljudmi do katerih čuti globoko spoštljivost.  
CV
Rojen 1969, odraščal ob reki Savi pod gozdnato goro - Šmarno goro. V vrtec, nisem maral hoditi do zadnjega dne. Svetla točka so bile pravljice in zimovanje. V šolah mi je bilo všeč le pri peščici učiteljev, ki so delali s srcem. Angleščina, slovenščina, fizika, gozdarska filozofija. Končal sem študij gozdarstva, zaključujem podiplomski študij varstva naravne dediščine. 
Otroštvo je krojila igra, sanjarjenje, trdo delo, rodil sem se v družino inovatorjev, inženirskih biologov. Delal sem kot revirni gozdar, poklicni naravovarstvenik. Po rojstvu sina sem se bolj posvetil njemu, pustil delo, začel graditi naravni dom iz lesa, konoplje, ilovice. Družina se je preselila brez kredita. Z ženino plačo pričnem z gozdnimi vrtci. Po letu dni prvi finančni rezultati, po dveh lahko jaz prevzamem finančno breme družine.
Statistika:
2010    
Predstavitve po vrtcih v Sloveniji
Mreženje
Brat me predstavi Violeti Bulc, ona Aleksandri Gradišek z Razvojnega centra Litija
2011

Z občino Kamnik dobimo prvi projekt – Povabilo v gozd - za Alpski prostor Slovenije. Sodelujejo 4 občine, 4 vrtci, 4 osnovne šole.
V osrednji Sloveniji dobimo sredstva za iniciacijo gozdnih vrtcev in šol v 5 občinah, petih vrtcih in petih osnovnih šolah.
Intenzivno delo z otroci vrtcev in osnovnih šol. Otroci nas podučijo o temeljih gozda.
Težišče dela se prenese na delo z učitelji, vzgojitelji.
Povežemo se v državni mrežni inovacijski projekt Gozdni vrtec in šola pod okriljem Zavoda RS za šolstvo, v katerem sem zunanji svetovalec.
2012
Zaključevanje projektov, pridobivanje novih za širitev ideje. Ključni rezultat je uvedeno redno periodično obiskovanje gozda v vseh vrtcih in pretežnem delu osnovnih šol, v katerih sem deloval.
Širitev ideje na območja kjer gozdni vrtci in šole še niso prisotni (Italija – izobraževanja vzgojiteljev, Hrvaška 6 vrtcev, Črna gora 1 vrtec, Srbija 1 vrtec).
Ogledovanje delujočih gozdnih vrtcev v Avstriji.
Pričetek trženja mentorstva brez Evropskih sredstev.
Postavitev prvega zametka mladinskega posestva v Vačah pri Litiji.
Pridobim izjemno sodelavko, gozdarko Tannjo Yrska.
2013 Vizija
Skrbeti za svoj osebni razvoj.
Fizično in pravno izpeljati vzorčne primere gozdnih vrtcev v Sloveniji, Balkanu in Italiji.
Omogočati preživetje vsaj dvema mentorjema.
Stremeti k naravnim skupnostim.
V: Kaj je tvoja osnovna vibracija?
Jaka:
Ko mi uspe pogledati globoko vase, je moja osnovna vibracija ljubiti.  

V: Ko pogledaš drevo, gozd, kaj vidiš?
Jaka:
Partnerja, ki je vedno tu, ki ti pokaže pot vase. Mentorja, ki vzdržuje resnico.  

Slika: gozdna katedrala
Vir: osebni arhiv Jake Šubic
V: V čem je moč, čar gozda?
Jaka:
V njegovi preprostosti, igrivosti, lahkotnosti, spoštljivosti do vsega in vsakogar. V nenehnem razvoju.

V: Zakaj je mnoge ljudi strah stopiti v gozd?
Jaka:
Gozd počasi odstira naložene plasti s človeka. Če si v gozdu premalo prisoten, te privede le na površino, ki pa je polna laži, prevar, strahov, slabih vzorcev. Potrebna je potrpežljivost, vztrajnost. Se splača.

V: Kako si prišel do koncepta »gozdnega vrtca«?
Jaka:
Zanj sem slišal od Nemcev na morju. Nisem želel kopirati. Zastavili smo po svoje. Veliko, res veliko, smo se v začetku učili od otrok. Oni so pokazali na bistvo. Prepuščanje odgovornosti, prebujanje osebnih pogledov, radost. V pedagoškem smislu raziskujejo strokovne delavke vrtcev same, trdno oporo jim vseskozi daje Zavod RS za Šolstvo: kako s povezavo potencialov iz okolja, tako kot to naredi gozd, živeti gozd.  Tu je dobrodošel pogled odprtega gozdarja. Obnesejo se skupni, vsaj tri urni sprehodi po gozdu.

Slika: Jaka Šubic
Vir: osebni arhiv

V: Katere so tvoje najgloblje izkušnje pri delu z otroci in vzgojiteljicami/vzgojitelji?
Jaka:
Ko se nasmehne deklica, ki se v vrtcu ni nikoli smejala. Ko deček prvič dopusti dotik neznanega. Ko se hiperaktiven otrok spremeni v pozornega vodjo. Ko radost pušča v gozdu nepredstavljive sledi. Ko te obide preprostost, užitek, darilo za lastno dušo. Ko zaznaš ljubezen. Ko prvič poljubiš drevo. Ko se te dotakne neskončna milina. Vsaka naslednja izkušnja je globja. Seznamu ni konca, kot ni konca preraščanja življenja.

V: Kje vidiš razvojni potencial »gozdnih vrtcev«?
Jaka:
V svobodnem razvoju posameznika. Gozdni vrtci lahko združijo družine v nove – stare oblike skupnosti, ki negujejo prostor. Gozdni vrtec je zgolj platforma za nastajanje naravnih skupnosti. 

V: Kaj razumeš pod pojmom »gozdna katedrala«? Kam seže tvoja vizija?
Jaka:
Življenje razumem kot kvantno polje združene materije, misli, čustev. Prvobitne gozdne katedrale so deli kvantnega polja, z  najbolj celovitimi informacijami o življenju. Osrednji Balkan s Slovenijo jih še ima.  To so naravni, večinoma bukovo – jelovi gozdovi z močnim drevjem. Moja vizija je, da te gozdove prepoznamo kot naravna svetišča. Mednarodno je že uveljavljen Unescov pojem Nature Sanctuaries. 

Slika: Jaka Šubic in člani InCo gibanja
Vir: arhiv InCo gibanja, 2012

V: Kakšno je tvoje novoletno sporočilo/povabilo za 2013?
Jaka:
Bodite sami sebi darilo. Odvežite vrvi, odvijte bleščeče papirje. Pustite, da duša vzvalovi in vam sveti na poti. Hitreje se to zgodi v starem gozdu. Vsak trenutek pustite da »umre« vse kar je v vašem življenju. S tem naredite prostor za novo, pravo, resnično.

AHO. Violeta

Dodatne informacije: 

 KAJ SE DOGAJA
Priporočam vam ogled dokumentarnega filma Catastrojka ( s slovenskimi podnapisi), ki odpravlja še zadnje dvome o nujnosti radikalnih sprememb in nas hkrati opominja, da so družbeno politične spremembe veliko nujnejše kot okoljske (oboje pa je neposredno povezano).