ponedeljek, 26. avgust 2013

Involucija in evolucija – Tajvan 2013

Ko me je profesorica Ming Fen povabila, da bi se kot ena od uvodnih predavateljic udeležila Mednarodne konference o socialno okoljskem izobraževanju na novo porajajoče se eko-civilizacije, sem se z velikim veseljem pozitivno odzvala zaradi (takrat) dveh razlogov:

1) Tajvan je, vsaj zame, ena od vodilnih tehnološko razvitih držav na svetu. Ker sem sama po formalni izobrazbi računalniška inženirka, me je možnost, da o računalniški industriji v tej državi zvem kaj več, prijetno vzradostila. Saj to je pomenilo spoznati, kako se Tajvanci odzivajo na globalne trende, kako razmišljajo, kako oblikujejo odločitve, kako vzpostavljajo sisteme, s katerimi se soočajo z izzivi novega sveta in kako pri tem ohranjajo človeški aspekt življenja.
International Conference Social Environmental Education for an Emerging Eco-Civilization, Enacting Unbounded Collaboration and Evolutionary Development for “Glocal” Eco-Communities: A New Paradigm of Public Engagement and Social Innovation
NTNU, Tajvan 21 – 22 July, 2013
Jezik: angleški, kitajski

Glocal = Global and local
2) Tema mojega prispevka, ki mi jo je predlagal organizator, me je presenetila in izzvala, da s premislekom sežem čez svoje običajne okvire ter tako razvijem nove poglede na delo, s katerim se ukvarjam.

Članek & prezentacija: “Connecting Evolution and Involution to Create a Positive Foundation for an Eco-Civilization”, V. Bulc,  NTNU, Taipei, Tajvan 2013.

Delavnica: Collective Dialog on Green Social Innovation; Udeleženci: 60 predstavnikov gospodarstva, vlade, univerze, raziskovalne dejavnosti in nevladne organizacije; gostitelji: MingFen Li & KingKong Lin, Alexandr Laszlo & Violeta Bulc.

Evolúcija je biološki proces, pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo. Čeprav so spremembe znotraj posamezne generacije majhne, se organizmi z njihovim kopičenjem zlagoma spreminjajo in sčasoma lahko ta proces vodi v nastanek novih vrst. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Evolution, Junij 2013


Involution (Meher Baba), the inner path of the human soul to the self
Involution algebra, a *-algebra: an algebra equipped with an involutionVir:: http://en.wikipedia.org/wiki/Involution, junij 2013

Slika: Transparent/ znak Tajvanske fakultete
Vir: Vibacom
Ko sem prispela na Tajvan, sem kmalu ugotovila, da naslov mojega uvodnega predavanja ni bilo edino presenečenje, ki me je čakalo na mojem obisku. Teden dni na Tajvanu mi je dalo precej več. Moja doživetja so bila globoka, temeljita in navdihujoča.

Naj nekaj od doživetij posredujem tudi vam. Upam, da jih bom dovolj dobro povzela in tudi vas popeljala na to pomembno potovanje.

1. Ljudje in arhitektura
Prvi stik z deželo se je začel s srečanjem z ljudmi in z arhitekturo na letališču. Letališke zgradbe so bile prostorne, zračne in čiste. Izpod stropa nas je gledal velik, pisan zmaj in se nam smehljal. Zame je bilo to prvo srečanje z modernim Tajvanom, prvo od mnogih, ki so mu sledila: druga najvišja zgradba na svetu, brezizrazne zgradbe, ki so me spominjale na podobne slovenske iz istega obdobja, celovito oblikovane hiše z osvežujočimi zelenimi površinami in ekološko dodelanimi prvinami. Hkrati pa sem opazila, da pri oblikovanju prostora razmišljajo o ljudeh in pogojih za njihovo blaginjo. Recikliranje, na primer, so na Tajvanu razvili še za korak dalje. V mestu je težko najti koš za smeti. Ljudje morajo svoje smeti odnesti s sabo domov in jih pravilno razvrstiti.
Ljudje: Študentje, ki so nas pričakali na letališču, so si naredili pisane in vesele oznake z našimi imeni. Čeprav smo bili precej utrujeni (prileteli smo naravnost iz konference v Vietnamu), so nas nasmejali. V hotelski sobi ja na nas čakalo še eno drobno presenečenje naših gostiteljev – košara s prigrizki tajvanske kuhinje. In to je ustvarilo vzdušje za ves naslednji teden – tako za samo konferenco kakor tudi za pripadajoče poslovne oglede po otoku. Organizatorji so se potrudili, da smo zaznali vsako podrobnost njihove kulture, razvoja, njihovega načina razmišljanja, razumevanja in delovanja na krajevni, regionalni in globalni ravni.
Slika: Mangov sladoled
Vir: Vibacom
Način, kako razmišljajo o življenju, sodelovanju, udeleženosti in občutljivosti v skupnosti, me je navdušil. Zlahka sem začutila prevladujoč duhovni vpliv, ki ga ima budistični nauk v njihovem odnosu do venomer spreminjajočega se življenja. Srečanje z direktorjem budističnega inštituta, ki nas je vse presenetil z radovednostjo in pripravljenostjo poslušati in se naučiti kaj novega, je samo še potrdilo moje začetno prepričanje.
Slika: Budistični center (Chung Tai Chan Monastery)
Vir: Vibacom
Na Tajvanu sem se pogosto počutila povsem domače in pozitivno, začutila sem namreč njihovo spoštovanje do kulture, spoznala številne zelo praktične rešitve, s katerimi se odzivajo na vsakdanje potrebe. Vsepovsod sem videla vrtove, vedno znova občudovala njihovo spoštovanje ekološko pridelane hrane, njihovo odprtost in ponos v majhnih zadevah, ki so segale globoko. Tako tudi med našim obiskom krajevnega umetnika, ki velja za največjega mojstra keramike našega časa, saj se je bolj kot kdorkoli drug poglobil v starodavno veščino keramične obrti, a vseeno živi preprosto, posvečeno življenje v svoji delavnici v okraju Puli. Pogosto so me samo kitajske pismenke opozarjale, da sem v resnici v tuji deželi. Globoko se zahvaljujem svojim gostiteljem za vse izkušnje, znanje in modrost, ki sem jih bila deležna in jih imela priložnost spoznati ne tem potovanju.

Slika: mojster keramike
Vir: Vibacom
2. Konferenca
Konferenca, zaradi katere smo prišli na Tajvan, je imela izzivajoč naslov (glej zgoraj). Vsebina, ki so jo predstavili sodelujoči na konferenci, pozneje pa tudi na delavnicah, je popolnoma izpolnila njegov namen. Poudarek konference je bil na holističnih in sistemskih praksah ohranjevanja ekološkega okolja in na inovacijah glokaliziranih eko-skupnosti, na pomenu sistematičnega premisleka pri javnem delovanju in eko-razvoju ter o zmožnosti izgrajevanja zelenih družbenih podjetij. 

Zelo sem bila vesela, da so prakse iz Slovenije, ki sem jih predstavila v svojem prispevku, in sicer, Challenge Future (C:F), Srce Slovenije, InCo gibanje in BTCjeva trajnostna strategija razvoja, pritegnile precejšnjo pozornost in občudovanje.

Vse štiri prakse imajo nekaj skupnega: vse v svojem poslovnem modelu upoštevajo socialne in/ali poslovne inovacije (izviren način, strast, navdihnjenost iz vira, namenjeno tako posameznikom kakor skupinam) in sistematični pristop, vse upoštevajo in povezujejo točke uspešnega razvoja, vse pri svojem razvoju prepletajo evolucijo in involucijo.

Moj glavni poudarek prispevka je bil, da med razvojem organizacije (projektov) (evolucija) in razvojem posameznika (involucija), ki so vključeni v projekt, še posebej tistega, ki je lastnik začetne ideje, potekajo vzajemni odnosi. Opozorila sem tudi na bistvene značilnosti, ki so me ohrabrile v veri, da se nova civilizacija že pojavlja, kar pomeni vse večja prisotnost odprtih (inovacijskih) eko sistemov, skupne globalne vrednote, rast celostnega zavedanjs, povečanje obsega zavestnega ravnanja, ki se bogati iz nezavednega, vse večja prisotnost regionalnega in globalnega mreženja, oblikovanje vrednot v medkulturnem sodelovanju, udeleženosti, in vse večji vpliv sistemskega premišljevanja.

Slika: konferenči plakat
Vir: Vibacom
Spoznala sem, da se udeleženci zavedajo istih globalnih izzivov (celo na lokalni ravni) in da moramo nadaljevati z oblikovanjem globalnih mrež in posredovanja primerov dobrega delovanja, da se lahko drug od drugega učimo in skupaj oblikujemo rešitve in razcvet. To lahko počnemo samo v odprtem svetu inovacij, onkraj zemljepisnih meja in političnih ovir. Takšno razmišljanje je temelj pojavljajoče se globalne civilizacije. Z vsako uspešno rešitvijo, ki je plod medsebojnega sodelovanja, čutim, da je energija nove civilizacije vedno močneje prisotna v našem vsakdanjem življenju.
Delavnica z udeleženci krajevne pobude inovacijskega ekosistema v »Vidim-te-kavarni« je to samo še potrdila. Čeprav mnogi od njih niso govorili angleško, midva z Alexandrom pa ne kitajsko, nama je uspelo, deloma tudi s pomočjo dodatnega prevoda, ustvariti zelo dinamično, dejavno delavnico z aktivnimi udeleženci, v kateri smo si uspešno izmenjali spoznanja o obravnavanih temah.

Slika: plakat z vmesnimi rezultati
Vir: Vibacom
Na koncu smo celo izoblikovali preprost akcijski načrt. Vsi primeri so bili stvarni. Publiki so jih predstavili člani lokalnih nevladnih skupnosti. Bistveni izzivi so bili podobni tistim, s katerimi smo se srečali že na delavnicah Srca Slovenija ali pa o njih brali na C:F portalu (ki so ga identificirali mladi), med drugim, pomanjkanje izobrazbe, pomanjkanje ustreznih informacij za jasno odločanje, pomanjkanje sodelovanja in inovacij.

Slika: Tajvanska delavnica
Vir: Vibacom
Težave smo premagali tako, da smo opredelili model deležnikov inovacijskih ekosistemov vezanih na izbrane projekte, bistvene izzive, bistvena orodja in bistvene ukrepe. Veselilo me je, da je veliko skupin uporabilo »U« metodo (ki jo uporabljajo tudi člani InCo gibanja). Bilo je veliko veselja, smeha, živahnih pogovorov in ponosnih predstavitev v naši učilnici. Hvala ti, Tajvan, za to izkušnjo in priložnost biti član ekipe moderatorjev.

3. Sistemska znanost
Konferenca in spremljevalni program na Tajvanu sta ponovno potrdila, da se sistemska znanost in sistemsko mišljenje krepita po vsem svetu ter tako ustvarjata platformo za trajnostno in cvetoče reševanje problemov. To so ugotovile tudi mnoge vladne službe … samo upam lahko, da se bo tudi Slovenija ugotovila, da so celostne rešitve tiste, ki ponujajo veliko več stabilnosti, trajnosti in rezultatov.

Slika: Skupinska slika gostov in gostiteljev
Vir: Vibacom

Ko se oziram nazaj, ugotavljam, da smo na Tajvanu srečali veliko raznovrstnih stvari. Videli smo neverjetne ljudi, izvedeli za mnoge zanimive projekte, si ogledali čudovito naravo, muzeje, budistične centre, lokalne osnovne in srednje šole, spoznali umetnika in ljudi pri delu. Bilo je toliko tega, da sem pri vsem skupaj celo pozabila, da bi ljudi povprašala o industriji visoko razvite tehnologije. Če ne bi imela HTC mobilnega telefona, izdelanega na Tajvanu (na kar so nas mnogi ljudje ponosno opozorili), bi povsem pozabila na visoko tehnološko razvitost Tajvana. A morda pa prav ta informacija že sama po sebi veliko pove.

Oj, Violeta


Priporočamo ogled:

Novice Kako lahko sodelujemo 
Kje se lahko srečamo
Avtor ob

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)