ponedeljek, 3. junij 2013

Zahodni Balkan - Regija, ki se prebuja

Kot otrok socializma in SFRJ večkrat razmišljam o znanju in izkušnjah, ki mi jih je prinesel razpad Jugoslavije. V sebi ne čutim nobene nostalgije ali emocionalnih blokad zaradi razpada politične entitete. Pač pa so prisotna spoznanja, kot:

- že zdavnaj razumem, da je družba dinamična struktura, ki se ves čas spreminja, prilagaja, transformira. Ki več čas prehaja iz reda v nered in ponovno v red. Prav zato so mi izzivi Evropske Unije domači. So tipični izzivi vseh, ki v raznolikosti težijo k federaciji, k vzpostavljanju političnih meja. Ki v svoji vnemi po kontroli in obvladovanju vzvodov povezovanja, prezrejo, da je bistvo uspešnega  sodelovanja v razumevanju potrebe in v ustvarjanju dodane vrednosti za to potrebo. Ki se le-ta kot vir razvoja deli med partnerji, ki so jo ustvarili,
Ko je svet podvržen visoki stopnji sprememb, raznolikosti in neskončnih možnosti, je zelo pomembno, da v sebi nosimo mir. Da so naše misli zbrane, osredotočene. Da vemo, kaj hočemo. Da prepoznamo sebi lastne strukture skozi katere lahko slišimo, vidimo, začutimo in realiziramo priložnosti, ki so prave za nas. Ki nam v svetu neskončne raznolikosti, pomagajo realizirati tiste, ki nas napolnijo z vznesenostjo, veseljem, globokim notranjim smislom lastnega obstoja.  Slednje velja tako za nas posameznice, za organizacije, skupnosti, partnerstva, mreže, regije, celine.
O slednjem nas uči tudi zgodovina, nas učijo priložnosti današnjega dne. 
- jasno je razvidno in naravno, da sta administracija in javna uprava živa organizma, ki težita k rasti in trajnostnemu razvoju. Žal so tudi države, skupnosti, kot odraščajoči najstniki, ki se želijo vse naučiti same,

- da se je od zgodovine dobro učiti, a se od nje ne da živeti. Potrebno je ukrepati vsak dan, generirati vrednost in se ves čas dinamično prilagajati.
SAMIT100 poslovnih voditeljev JV Evrope je edinstven koncept v organizaciji srbskega združenja managerjev SAM, hrvaškega združenja delodajalcev HUP in slovenskega Združenja Manager, ki predstavlja močno kohezivno silo prihodnjega gospodarskega povezovanja regije in konkreten prispevek vodilnih managerjev k pospešenemu gospodarskemu sodelovanju in večji konkurenčnosti na prostorih nekdanje skupne države. Več...
Zato je bilo toliko bolj osvežujoče srečanje poslovnežev Zahodnega Balkana koncem maja v Črni gori. Srbi, Slovenci, Bosanci in Hercegovci, Makedonci, Črnogorci in Hrvati smo sedeli v isti dvorani polni konstruktivnih energij. Zvedavi, navdušujoči, optimistični in veseli, da smo prebili stekleni strop temačnosti in tragičnih dogodkov polpretekle zgodovine. Naj se nikoli ne izgubi spomin na njih. Naj nas vedno znova spominjajo na dimenzije, ki nosijo v sebi destrukcijo, sovraštvo, bolečino in hlad. A naj ostanejo le spomin.
Politični Vrh Zahodnega Balkana
vir: arhiv Samit100, 2013
“Nesporno je, da za Slovenijo regija predstavlja ključno področje delovanja, saj vanjo usmerjamo večino svojih investicij (v letu 2011 70% vseh investicij), prav tako pa je regija naš drugi najpomembnejši partner z vidika mednarodne menjave in sicer takoj za EU. V regiji so namreč prisotna vsa večja slovenska podjetja, majhna in srednje velika podjetja, ki se osredotočajo na tržne niše, pa prav tako povečujejo svojo prisotnost. “
Minister Stepišnik,  SAMIT 100, Črna gora 2013
Življenje vabi vse v ustvarjalni proces. V sodelovanje in skupno kreacijo današnjega in jutrišnjega dne. Spoznanje, da le povezani, lahko kandidiramo za posle, ki omogočajo dovolj dodane vrednosti za razvoj in blaginjo, presega politične okvirje. Lepo je sicer bilo videti in slišati politični vrh Zahodnega Balkana v skupni okrogli mizi, a nam je hkrati dal tudi jasno sporočilo, da brez trdnega gospodarstva, nimajo nobene prave veljave v globalni skupnosti.
G. Petrovič, koja je bila potreba koja vas je inspirirala za lansiranje Sumit100 događaja?
Integracija je preduslov rasta i to je primarni motiv inicijative Samita100 biznis lidera regiona. Pojedinačno svaka od naših zemalja u regionu mala je i skoro beznačajna sa stanovišta globalnog tržišta. Strani kapital traži ekonomiju obima (economy of scale) da bi realizovao svoj zahtevani povrat na investiciju – udruživanjem mi postajemo teritorija od 22 miliona stanovnika na bilo koji način vezani za nas da obezbedimo velike projekte i poslove. Več...
Milan Petrovič, Duško Knežević 
vir: arhiv Samit100, 2013
Meni osebno je srečanje pomagalo do naslednjih dodatnih spoznanj:
  1. v globalni skupnosti obstajajo trgi, ki, izven neposrednega, prevladujočega anglo-saškega vpliva, pomembno prispevajo k novi gospodarski podobi sveta: Rusija, deli Bližnjega Vzhoda, Afrika, JV Evropa,
  2. na Balkanu je možen razcvet dveh poslovnih modelov: prvega, ki temelji na konceptu tranzita (telekomunikacije, energetika, promet, ipd) in drugega, ki temelji na sistemskih pristopih v odnosu do ključnih kupcev (gradbeništvo, kmetijstvo, turizem, bančništvo, področja, ki potrebujejo dinamične, izobražene, multijezikovno usposobljene ljudi, ipd.),
  3. skupna zgodovina in balkanski prostor so stkali med ljudmi nevidne vezi, ki na osnovi gospodarskih potreb in tržnih priložnosti nosijo v sebi velik potencial kreacije in uspeha. Naša moč je v neverjetni prilagodljivosti, iznajdljivosti, strokovnosti in iskreni želji po dobrem življenju. Še vedno so objemi med nami pristni, strastni in še vedno nosijo občutek domačnosti, varnosti in zaupanja. Globina slovanske duše, njena izjemna intuicija, strast in empatija so kvalitete današnjega čas. Zato je čas za balkanska partnerstva na temelju gospodarskih interesov in poslovne odličnosti, 
  4. v globalni ekonomiji so za uspeh ključnega pomena šibke mreže, partnerstva, ki temeljijo na potrebi, na konkretnih projektih, dopolnjujočih sposobnostih in preprosti želji po poslovnem uspehu in ustvarjanju družbene blaginje.

Regija, ki je več desetletij živela močno medsebojno povezana v skupni državi, je posledično razvijala med seboj kompatibilne in dopolnjujoče se kompetence in kapacitete, za njihov pomemben del to velja še danes. Regijo zato moramo znati v dobro vseh ponovno odpreti samo sebi, s tem pa bomo tudi na evropski in globalni ravni postali bolj upoštevanja vreden faktor. 2. Samit 100 Business Leaderjev JV Evrope je pretekli teden postavil in nadgradil pomembne temelje v tej smeri. Najbolj pomembno je, da se sedaj usmerimo v inovativno koncipiranje in realizacijo konkretnih zavezništev denimo v gradbeništvu, ki se že uspešno povezuje v okviru gradbenega konzorcija Feniks, pa v infrastrukturi, energetiki, turizmu…Skupaj smo zagotovo lahko močnejši. 
Mag. Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora, Hidria
Iztok Seljak, Hidria
vir: arhiv Samit100, 2013
Naši umetniki, športniki in znanstveniki vedno znova dokazujejo, da je naš način razmišljanja in delovanja izjemno uspešen. Čas je, da to na polno manifestira tudi gospodarstvo. Feniks, kot mreža gradbenih podjetij, ki je kot prva izšla iz dogodka Sumit100, utira optimistično pot gospodarskim povezovanjem Zahodnega Balkana. Naj jim sledi še več gospodarskih navez. Čas je pravi.
Mednarodni gradbeni konzorcij Feniks, ki združuje preko 45 odličnih slovenskih, srbskih in bosansko-hercegovskih podjetij, z več kot 5 milijardami letnega obsega in preko 30.000 zaposlenimi, je bil ustanovljen konec januarja lani v Beogradu. Pobudnika projekta sta bila srbski PSP Farman in slovenska korporacija Hidria. Že lani so se sprva konzorciju slovenskih in srbskih podjetij pridružila podjetja iz BiH, prav na samitu100 pa se je konzorcij okrepil še s pomembnimi črnogorskimi partnerji. Gre za projekt, katerega namen je predvsem skupen nastop na tretjih trgih (s poudarkom na Rusiji oz. generalno Vzhodni in Jugovzhodni Evropi in Bližnjem in Srednjem Vzhodu).
Projekt Feniks ima za celotno regijo velik potencial, na kar kaže tudi odločna podpora najvidnejših predstavnikov oblasti vseh sodelujočih držav. V prvem letu delovanja so številne družbe Feniksa že sodelovale na ruskih projektih Feniksovih srbskih partnerjev, zlasti pri Univerzah in hotelih v Sočiju in pri izgradnji znanstveno raziskovalnega središča Skolkovo v Moskvi. V drugem letu delovanja pa Feniks prehaja v konkretne razgovore za projekte v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Velik uspeh predstavlja tudi nedavna pridobitev projekta izgradnje stadiona CSKA v Moskvi za svetovno prvenstvo v nogometu leta 2018 s strani PSP Farmana v vrednosti preko 160 milijonov evrov. 
“Narod si bo pisal sodbo sam, ne vrag mu je ne bo in ne talar” je zapisal veliki slovenski pisatelj Ivan Cankar; svetovljan, ki je siciral slovensko dušo do obisti, jo provociral in ji kazal ogledalo ves čas svojega aktivnega življenja.  Potrebujemo tovrstna ogledala. Da razumemo kdo smo. Da vedno znova lahko iščemo priložnosti za  svoje izboljšave in napredek na osnovi lastne identitete.

Ponosna sem na svoj narod, na regijo v kateri sem odraščala in iz katere uspešno prodiram v svet. Zaradi lastnih izkušenj in načina razmišljanja prostora. Moč pa mi daje neprestan strokovni napredek.
Vision: We hold multinational inspiration in our hearts
Mission: West Balkan Region – the model of emerging thrivable societies
Vem, da zmoremo! Slovenija, Zahodni Balkan, Balkan in JV Evropa. A brez aktivne vloge bo vse ostal le potencial.  Hvala organizatorjem za povabilo. Hvala za priložnost, da smo lahko še posebej izpostavili pomen medijev, inovacijskega komuniciranja in novinarstva, za uspešen preboj Zahodnega Balkana na globalnih trgih. Naj se iskri naprej in naj naše sposobnosti dobijo polet.

Okrogla miza: Mediji kao katalizator dogovora za novo doba
Sonja Šmuc, Branka Đukić, Violeta Bulc, Theodore M. Kyriakou, Ljupčo Zikov
vir: arhiv Samit100, 2013

Oj, Violeta

Več o srečanju najdete tukaj.

Priporočamo ogled: 

Kako lahko sodelujemo 
Kje se lahko srečamo

Zanimivosti