petek, 16. maj 2014

Sveže o odprtem inoviranju

Želja po razvoju in potreba po neprestanem prilagajanju dinamičnim življenjskim razmeram vodi posameznike in podjetja v nove oblike organiziranja, povezovanja in (so)ustvarjanja. Odprto inoviranje (ang. Open Innovation) je ena izmed tovrstnih oblik generiranja (dodane) vrednosti. Koncept je bil prvič celostno predstavljen leta 2003, ko je prof. Henry Chesbrough objavil svojo knjigo Open Innovation: The New Imperative for Creating and Profiting from Technology. Zaradi svoje uporabnosti je koncept vse bolj navzoč v poslovnem svetu, zanimiv pa postaja tudi v znanstvenih krogih, ki s sistematičnimi raziskavami izpopolnjujejo vrzeli v razumevanju obnašanja in delovanja odprtih inovacij ter botrujejo k nastajanju njenih novih pojavnih oblik.

Vibacom že od leta 2005 aktivno soustvarja uvajanje in razvoj modelov odprtega inoviranja v slovenskem prostoru. Da bi prišli do čim bolj prodornih svežih znanj na tem področju, smo pred štirimi leti vstopili v državni program »Mladi raziskovalci iz gospodarstva«, ki ga je objavila Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma. Podprli smo pripravo doktorske disertacije Kaje Rangus z naslovom »Proclivity for open innovation: construct development, determinants and outcomes«. Ponosni smo na njeno uspešno razvojno pot, ki bo dosegla pomemben mejnik z zagovorom disertacije v juliju 2014. Rezultate prve raziskave je predstavila na mednarodni znanstveni konferenci Academy of Management 2013, rezultate druge in tretje raziskave pa bo predstavila v prihajajočih tednih na mednarodnih znanstvenih konferencah IAMOT 2014 in R&D management 2014 in s tem še dodatno okrepila slovensko navzočnost v globalni zakladnici znanja. To je njena zgodba.

V: Kako bi opredelila koncept odprtega inoviranja?
Gre za nov način razvijanja proizvodov in storitev, pri katerem podjetja poleg znanja in idej zaposlenih vključujejo tudi zunanje partnerje: od kupcev/uporabnikov, dobaviteljev, fakultet, laboratorijev, posameznikov (razvijalcev in inventorjev) do podjetij, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi kot oni, in celo
Odprto inoviranje je vključevanje zunanjih partnerjev v proces inoviranja: od kupcev/uporabnikov, dobaviteljev, fakultet, laboratorijev, posameznikov (razvijalcev in inventorjev) do podjetij, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi kot oni, in celo konkurentov.
konkurentov. Z odprtim inoviranjem se tako podjetju odprejo številne nove oblike sodelovanja, ki zagotavljajo navzočnost ideje za nove in izboljšane proizvode, storitve in rešitve, kot tudi možnosti za vstop na nove trge. Prof. Chesbrough je koncept predstavil v obliki »tunela« (slika 1).

Slika 1: Koncept odprtega inoviranja
Vir: Rangus, 2010 (Povzeto po: H. Chesbrough (2003). Open Innovation:
The New Imperative for Creating and Profiting from Technology)

Iz slike je razvidno, da lahko ideje o novem ali izboljšanem proizvodu/storitvi/rešitvi prihajajo tako skozi notranje tehnološke in netehnološke baze kot tudi od zunaj, v kateri koli fazi inovacijskega razvoja. Podjetje lahko: 1) k sodelovanju povabi zunanje partnerje že v začetni fazi pridobivanja idej, ali pa 2) v fazi razvoja prepozna potrebo po dodatni komponenti (na nivoju znanja, polizdelka ali končnega proizvoda), ki jo je ceneje in hitreje kupiti ali licencirati od zunanjega partnerja. Lahko se tudi zgodi, da podjetje v fazi razvoja ustvari stranski proizvod, ki ni primeren za njegovo osrednjo dejavnost, zato se lahko odloči in to komponento proda ali odda (v obliki licenčnine) drugemu podjetju v najem. Vse pogostejši rezultat odprtih inovacij, ki je posledica potrebe po čim hitrejšem vstopu na obstoječe ali nove trge, so nova partnerstva na nivoju (blagovne) znamke ali skupnega novega podjetja.

V: Torej pri konceptu odprtega inoviranja ne gre le za prejemanje idej in znanja od zunaj, ampak za vzajemno prelivanje/deljenje znanja?
Vsekakor. Koncept se deli na dva dela: prvi del odprtega inoviranja je osredotočen na pridobivanje novega znanja in na ideje od zunaj. Drugi del odprtega inoviranja pa je deljenje znanja in idej podjetja navzven. Ključno je, da podjetje najde pravo ravnotežje med tem, katere ideje, znanje in tehnologijo je smiselno pridobiti od zunaj in do katere mere razkriti svoja znanja navzven. Bistveno je, da se podjetje osredotoči na svoje ključne sposobnosti, medtem ko je smiselno vse obstranske dejavnosti in proizvode/storitve razviti z zunanjimi partnerji. Pri tem so ključni kriteriji za odločanje cenejša rešitev, hitrejši vstop na trg ter potencialno vstop na nove trge.

Slika 2: Vibacom tim, od leve proti desni
(Violeta , Kaja, Barbara)
Vir: Vibacom
V: Kako bi strnila prednosti odprtega inoviranja?
Glavna prednost je pridobitev večjega števila novih idej, predvsem tržno zanimivih, saj le-te prihajajo tudi od končnih uporabnikov; dostop do znanja in tehnologij, ki primanjkujejo v podjetju, krajši čas do vstopa na trg, vstop na nove trge ter nižji stroški razvoja končnega proizvoda.

V: Obstajajo tudi kakšne pomanjkljivosti tega koncepta?
Na žalost ima vsaka pozitivna stvar tudi kakšno pomanjkljivost. Pri odprtem inoviranju je ta pogosto vezana na »zaprtost zaposlenih« za sodelovanje z zunanjimi partnerji, tako imenovani  »Not-Invented-Here sindrom«, ki pravi, da razvijalci v podjetju ne verjamejo v tehnologijo/znanja/rešitve, ki niso razviti znotraj podjetja. Poleg tega so zaposleni vajeni rutinskega dela in se težko privadijo na novi način podajanja idej in pobud, novih modelov razvoja ideje in novih miselnih vzorcev. Pri partnerskih odnosih pa nastajajo največji problemi pri opredelitvi pogodbenih obveznosti in lastnine končnega proizvoda/storitve.

V: Ali obstajajo kakšni konkretni načini izvedbe odprtega inoviranja?
Aktivnosti, povezanih z odprtim inoviranjem, je kar nekaj ... na primer: podjetje lahko pridobi zunanje znanje/ideje na podlagi:
•    sodelovanja (mreženja) z različnimi zunanjimi partnerji,
•    najemanja storitev raziskav in razvoja na fakultetah, v laboratorijih,
•    sodelovanja s kupci/z uporabniki,
•    so-investiranja v nova (start-up; spin-off) podjetja z drugimi partnerji,
•    nakupa/najema tehnologije in znanja od zunaj.
Svoje notranje potenciale pa lahko podjetje razvija in deli z zunanjim okoljem preko:
•    ustanavljanja novih podjetij (ang. venturing),
•    prodaje/oddaje svoje tehnologije in znanja navzven,
•    vključevanja vseh zaposlenih v podajanje idej in razvoj novih proizvodov/storitev.

V: Ali lahko za lažjo predstavo podaš kakšne primere iz prakse?
Najbolj razširjena oblika oz. način odprtega inoviranja je vključevanje uporabnikov v razvoj novih proizvodov/storitev. Pogosto podjetja od uporabnikov pridobivajo ideje o novih in izboljšanih proizvodih/storitvah na »klasičen način«, npr. z izpolnjevanjem lističev v trgovinah, z oddajo idej preko specifičnih obrazcev na spletni strani ipd. Vse več podjetij pa je začelo ustvarjati posebne platforme oz. spletne skupnosti za uporabnike, kjer lahko uporabniki podajajo svoje ideje o novih/izboljšanih proizvodih/storitvah, med seboj te ideje komentirajo, jih všečkajo in ocenjujejo. Tako platformo že vrsto let vzdržuje podjetje Dell (Dell Idea Storm) in podjetje Starbucks (my Starbucks Idea). Ali pa gredo celo korak dlje in omogočijo razvoj personaliziranega proizvoda – kot npr. NikeID in miAdidas ter Lego (preko Lego Create and Share).

Za tehnološko zahtevnejše projekte obstajajo platforme, ki omogočajo izmenjavo tehnologij ter iskanje primernega partnerja za razvoj določene tehnologije (tako imenovani Open innovation Marketplaces), kot so npr. Nine Sigma, InnoCentive, Yet2, itd.

Slika 3: prof. Henry Chesbrough in Kaja Rangus
Vir: Osebni arhiv Kaje Rangus
V: V svoji doktorski raziskavi proučuješ absorpcijsko sposobnost podjetij. Jo lahko malo bolje predstaviš?
Absorpcijska sposobnost predstavlja sposobnost podjetja, da vsrkava (absorbira) informacije od zunaj. Gre za zmožnost zaznavanja, preoblikovanja ter umeščanja informacij iz okolja v poslovanje podjetja. Seveda je absorpcijska sposobnost podjetja v veliki meri odvisna od absorpcijske sposobnosti posameznikov oz. zaposlenih v podjetju, njihove sposobnosti zaznavanja okolja ter prenosa informacij iz okolja v notranjost podjetja.

»Absorpcijska sposobnost je zmožnost zaznavanja, preoblikovanja ter umeščanja informacij iz okolja v poslovanje podjetja.« 
V: Kaj pa so bili ključni elementi v doktorski disertaciji?
V prvem poglavju doktorske disertacije sem se posvetila razvoju mere za merjenje odprtega inoviranja podjetij. Glavni izziv, vezan na raziskovanje omenjenega koncepta, je ravno ta, da so obstoječe znanstvene raziskave večinoma vezane na opredelitev koncepta ter predstavitev študij primerov velikih multinacionalk, ki so odprto inoviranje uspešno vpeljale v svoje poslovanje. Jaz pa sem želela na velikem vzorcu podjetij preveriti, ali koncept res pozitivno vpliva na inovativnost podjetja. V ta namen sem razvila mero oz. orodje, ki meri nagnjenost podjetja k odprtemu inoviranju ter se navezuje na vse zgoraj omenjene aktivnosti odprtega inoviranja. Mera je z znanstvenega vidika zanimiva, saj omogoča bolj poglobljeno proučevanje koncepta – v smislu raziskovanja vpliva in razmerja odprtega inoviranja z drugimi organizacijskimi korelati na velikih vzorcih. S praktičnega vidika je mera zanimiva, saj opisuje številne različne načine izvajanja posamezne dimenzije odprtega inoviranja. Mera je bila razvita na vzorcu več kot 300 podjetij iz Slovenije ter dodatno testirana na vzorcu 100 podjetij iz Italije.

V: Torej je bilo drugo poglavje namenjeno proučevanju vpliva odprtega inoviranja?
Ja. V drugem poglavju sem na podlagi strukturnega modeliranja preverila model povezav med odprtim inoviranjem, absorpcijsko sposobnostjo in inovativnostjo podjetja. Rezultati raziskave na novem vzorcu 450 podjetij iz Slovenije so potrdili teoretično zasnovan model, v katerem absorpcijska sposobnost igra vlogo mediatorja v razmerju med odprtim inoviranjem in inovativnostjo podjetja. To pomeni, da odprto inoviranje in absorpcijska sposobnost pozitivno neposredno vplivata na inovativnost podjetja, odprto inoviranje pozitivno neposredno vpliva na absorpcijsko sposobnost ter preko absorpcijske sposobnosti še na inovativnost podjetja. Raziskava je pokazala, da je skupni učinek odprtega inoviranja ter absorpcijske sposobnosti podjetja na inovativnost podjetja večji kot posamezna učinka, ter s tem nakazala moč sovplivanja različnih organizacijskih sposobnosti.
Raziskava je pokazala, da vse dimenzije oz. aktivnosti odprtega inoviranja pozitivno vplivajo na inovativnost podjetja, pri čemer pa ima najmočnejši vpliv vključevanje zaposlenih. Tako ključno vlogo pri implementaciji odprtega inoviranja še vedno igra notranja organiziranost podjetja in človeški faktor. Predvsem odprta miselnost vodij. 
V: Kaj pa so bile ključne ugotovitve tretje raziskave?
V tretji raziskavi sem na vzorcu skoraj 700 podjetij iz Slovenije, Italije in Belgije proučila vpliv posamezne dimenzije odprtega inoviranja na inovativnost podjetja ter podala nekaj korakov za uspešno implementacijo le-tega. Raziskava je pokazala, da vse dimenzije oz. aktivnosti odprtega inoviranja pozitivno vplivajo na inovativnost podjetja, pri čemer pa ima najmočnejši vpliv vključevanje zaposlenih. Tako ključno vlogo pri implementaciji odprtega inoviranja še vedno igra notranja organiziranost podjetja in človeški faktor, predvsem odprta miselnost vodij, ki se odločijo za ta način inoviranja, kot tudi zaposlenih, ki se zavedajo pomena izmenjave informacij in sodelovanja tako s sodelavci kot tudi zunanjimi partnerji. Glede na izvajanje dimenzij odprtega inoviranja sem podjetja na podlagi analize skupin (ang. cluster analysis) razvrstila v štiri skupine. Identificirane skupine sem poimenovala: odprti inovatorji (aktivno izvajajo vse aktivnosti odprtega inoviranja); podjetja za inženiring velikih sistemov (aktivno izvajajo vse aktivnosti odprtega inoviranja razen najemanja storitev raziskav in razvoja v fakultetah in laboratorijih); najemniki raziskav in razvoja (zelo močno izvajajo aktivnost najemanja storitev raziskav in razvoja na fakultetah in v laboratorijih), podjetja, usmerjena h kupcem (v inovacijski proces aktivno vključujejo le kupce). Raziskava je pokazala, da je v primerjavi z ostalimi tremi skupinami najbolj inovativna skupina odprtih inovatorjev.
Slika 4: Kaja Rangus
Vir: Osebni arhiv Kaje Rangus
V: Še tvoje zadnje sporočilo podjetjem …
Raziskave, izvedene v okviru doktorske disertacije, jasno prikažejo pozitivne učinke odprtega inoviranja. Kljub temu pa je razumljivo, da za vsako podjetje niso ustrezne vse aktivnosti odprtega inoviranja. Tako menim, da je ključno, da podjetje samo pri sebi ugotovi, katere aktivnosti so zanj najbolj primerne in jih je zmožno implementirati brez večjih naporov in dodatnih stroškov. Bolj kot težnja po implementaciji vseh aktivnosti odprtega inoviranja se mi zdita pomembna odprta miselnost vodij in zaposlenih ter zavedanje, kaj lahko pridobimo s sodelovanjem, z deljenjem in izmenjavo. Odprt način delovanja bo potem prišel sam po sebi.

Hvala Kaji za novo dimenzijo razumevanja obnašanja inovativnosti v (poslovnih) sistemih. Tudi z njeno pomočjo bomo spoznanja o odprtem inoviranju prelivali v novo vrednost v malih, srednjih in velikih podjetjih kot tudi na nivo lokalnih skupnosti, civilne družbe in osebnega razvoja. Naj bodo multiplikativni učinki vidni tudi v vašem okolju.

OSTI JAREJ, Violeta

»Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.«


Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo
Zanimive povezave