Aktualno 2.0

Iz nezavednega v zavedno

2012-01-09T01:38:00.000-08:00

Živimo v obdobju velikih premikov na nivoju družbene zavesti. Sistemski pristop zaznavanja sveta in nas samih povzroča dramatične zasuke na mnogih področjih znanosti, še posebej v biologiji, fiziki, astronomiji. Spoznanje, da je vse kar smo, valovanje, da v naravi ni nič statično, da je človekov razvoj pod močnim vplivom okolja, v katerem se razvija, bo pomembno vplivalo na razumevanje struktur, organizacij, odnosov med ljudmi, nas samih.

Tudi zaradi tovrstnih spoznanj verjamem, da bo razumevanje intuicije, njen razvoj in manifestacija v poslovnem in splošnem družbenem življenju, v prihodnje zaznamovala naš prostor z enako močjo, kot to počne danes inovacija. Še več, z razumevanjem intuicije in njeno zavestno uporabo pri razvoju našega življenja, bomo razširili polje ustvarjanja in inoviranja na povsem nov nivo.

Kaj pa je Intuicija?
- Intuicija je sposobnost preoblikovanja naših nezavednih in zavednih zaznav v zavestne odločitve. Slednje velja za nivo posameznika, tima, organizacije oziroma družbe kot celote.
- Intuicija je sposobnost ali moč duhovne narave. Znana in spoznana preko samo-induciranih naporov je že od najbolj zgodnjih časov.
- Intuicija je takojšnja in instinktivna zaznava resnice; neposredno razumevanje brez razmišljanja.
- Intuicija je sistem za celostno odzivanje in sprejemanje odločitev.

V iskanju odgovorov na »kaj vse je intuicija in kako jo okrepiti, razviti«, bomo danes odprli vrata nezavednega. Kakšen vpliv ima nezavedno na naš razvoj, na intuicijo, na naša dejanja?
»S psihoanalitičnim procesom preko prostih asociacij nezavedne vsebine spreminjamo v zavedne, s tem se predvsem naučimo prepoznavanja nezavedne dinamike v vseh naših odnosih. S omenjenim procesom naši odnosi postanejo pretočni, kar pa zelo olajša bivanje nam in ljudem okoli nas«, pravi Urška Battelino. To je njena zgodba.

Urška Battelino, rojena 30.10.1970, v Ljubljani, kot psihoterapevtka psihoanalitične smeri opravlja privatno klinično prakso s posamezniki, pari in skupinami. Diplomirala na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju, psihoanalitično specializacijo pa pri prof. Janku Bohaku, ter supervizijski nadzor pri prof. Branku Franzlu in dr. Emilu Benediku.

Kaj pa je naše nezavedno, zavedno?
Urška: Freud je za Kopernikovo ugotovitvijo, da je zemlja okrogla in Darwinovo teorijo o evoluciji močno šokiral znanost s tezo, da jaz (ego) ni gospodar v svoji hiši. Zavedamo se le delčka dinamike v svoji duševnosti, ostalo dinamiko povzroča nezavedni del, to pomeni, da ni avtonomen in se ne more odločati svobodno.

Kaj pa se nalaga v nezavednem?
Urška: V nezavednem bivajo vsi občutki, misli, spomini, ki so bili v preteklosti ogrožujoči za zavestni del, zato jih potlačimo. Čuvaji potlačenih vsebin, katere se želijo prebiti nazaj v zavedni del so odpori in obrambe, ki dodobra skrbijo, da potlačene vsebine ostanejo v nezavednem. Freud je na enem od svojih predavanj odpore in obrambe opisal kot študente, ki motijo predavanje in se jih profesor znebi tako, da jih pošlje ven. Vrata za njimi zapre in jih ne spusti več notri, čeprav moteči študentje poskušajo vdreti nazaj v predavalnico.

Slika: Urška Battelino
Vir: osebni arhiv

Kako pa mi to občutimo?
Urška: Tako kot so ti študenti motili predavanje, naše potlačene misli, spomini in občutki motijo naše zavedno doživljanje. Nezavedno pa je vseeno zvito in se ne preda. Nase opozori preko sanj, jezikovnih spodrsljajev in bolezenskih simptomov.

Kakšno vlogo pa igrajo simptomi?
Urška: Simptomi nekako razrešujejo konflikt med nezavednim, ki išče pot na plano, jazom (egom) kateri se zaveda realnih omejitev, in med nadjazom, kjer so ponotranjene vse naše avtoritete, družbene zapovedi in prepovedi.

Uf, uf.. jaz ima pa težko vlogo!
Urška: Ja, res je. Jaz (ego) ima težko nalogo, saj mora služiti trem gospodarjem sebi, nezavednemu (idu) in nadjazu (superegu).

Kaj pa to za nas pomeni?
Urška: Vsa dogajanja v duševnosti so vzročno zakonita, popolnoma nič ni naključnega. To pomeni, da v nezavednem čuvamo vse občutke, misli in spomine. Za to porabimo ogromno psihične energije. Zato nam jo pogosto zmanjkuje za vsakdanje življenje.

Ali nezavedno in zavedno lahko upravljamo, povezujemo?
Urška: Ja, lahko. Predvsem z dobro psihoanalizo /ali drugimi podobnimi pristopi op./ ozaveščamo nezavedne vsebine, torej jih premikamo v zavedno. Proces se dogaja predvsem s prostimi asociacijami in preko sanj.

Psihoanaliza je delo na odporih in obrambah, torej se premikamo od odpora do odpora in s tem ozaveščamo nezavedne vsebine, s tem pa se sprošča ogromno psihične energije.

Kaj vse vpliva na proces odkrivanja nezavednega?
Urška: Motiviranost in pripravljenost posameznika na potovanje vase in odkrivanje njemu nepoznanih delov. Seveda to ni lahek proces, predvsem pa ga ne moremo opraviti čez noč. Zahteva čas in vztrajnost, pa seveda pogum, saj na poti spoznavanja sebe naletimo tudi na potlačene dele, ki nam niso všeč in so lahko tudi boleči.

Slika: Violeta Bulc in Urška Battelino
Vir: Vibacom

Zakaj pa je to pomembno?
Urška: Pomembno je predvsem zato, da lahko živimo sebe in se čutimo. Po procesu se sprosti ogromno psihične energije, ki jo porabimo za ustvarjalnost in boljše odnose, saj smo na koncu koncev uspešni le toliko, kolikor so uspešni naši odnosi. Pomembno je pri tem procesu še to, da smo sposobni odložit pričakovanja drugih, začutit lastne želje, spustiti ugajanje drugim in ne biti odvisni od mnenja drugih, torej priti do vedenja kdo smo.

Slednje je izjemno pomembno tudi za odkrivanje ustvarjalnega in inovativnega potenciala v sebi. Ali lahko o nivoju zavednega in nezavednega, o sproščanju inovativnega potenciala, govorimo tudi v organizacijah?
Urška: Seveda, organizacija je občutljiv, živ organizem, kjer poteka ogromno komunikacije na nezavednem nivoju, kar pa povzroča veliko konfliktov in nepretočnih odnosov. Ko spoznamo dinamiko nezavednega jo prepoznamo v družini, organizaciji ali pa v prijateljskih odnosih. Pri tem je ključno, da naša komunikacija postane pretočna in s tem marsikaj olajšamo pri v odnosu do sebe in pri odnosih z drugimi.

Iskanje ustreznih pristopov, metod in orodij, ki nam pomagajo odstraniti naša prepričanja, vzorce obnašanja in dojemanja, ki jih ne potrebujemo več, ki stojijo med našim nezavednim in zavednim, bo pomemben izziv vsakega izmed nas. Manj je blokad, strahov, omejenih pogledov, bolj celostno bomo zaživeli in delovali v skladu s svojim bistvom. Močnejša bo postala naša intuicija. Vsakdo ima svojo vlogo v tem svetu. Bolj delujemo iz svojega bistva bližje smo svojemu poslanstvu. Intuicija je pri tem naš pomemben zaveznik (op. VB).

Torej Intuicija obstaja tudi na nivoju kolektivne zavesti?
Urška: V pravljicah se intuicija pogostokrat pojavi v obliki psa, kateri je v mitih tudi čuvaj podzemlja, torej nezavednega. Vodi nas po podzemlju in če mu sledimo, pridemo do tistega kar smo iskali. Intuicija se lahko pojavi tudi v obliki kače, ki je na zemlji od pradavnine in je simbolno lahko zdravilka, ali pa nas zastrupi, zaduši. Ravno tako je z intuicijo, če je ne slišimo, čutimo ali prepoznamo, nas uniči. V nasprotnem primeru pa je zdravilna. Pravljični opis sem podala zato, ker pravljice prihajajo iz kolektivno nezavednega. So stare kot svet in potrjujejo dejstvo, da intuicija vsekakor obstaja na nivoju kolektivne zavesti.

Draga Urška, hvala. »Če želimo do resnice, jo moramo najprej iskati v sebi«. »Če želimo ljubiti druge, moramo ljubiti sebe«. »Če želimo uspešno sodelovati z drugimi, moramo sebe dobro poznati«. Podobnih resnic bi lahko še in še naštevali. Imajo pa nekaj skupnega. Vabijo nas, da se poglobimo vase, globoko, iskreno in se vidimo, začutimo, spoznamo. S tem se dotaknemo svojega vira, svojega bistva. Vidimo svojo drugačnost, začutimo svoje sposobnosti. Odkrivanje nezavednega in odgrinjanje blokad, da se nezavedno prenese v zavedno, bo pomemben korak v razvoju človeka, družbe, organizacije. Vabljeni na to

Intuicija, odkrivanje nezavednega, tehnike, orodja, koraki na poti odkrivanja, bodo tudi osrednja tema 1. srečanja InCo gibanja v letu 2012. Več o dogodku in novem valu InCo gibanja pa tukaj.

vznemirljivo pot! Naj bo ta prispevek vzpodbuda, da najdete svojo tehniko in pot do sebe, ki je hkrati pot do drugih, do celote.
Violeta

The submission timeline for our symposium “Enabling organizations for thrivability: New perspectives on form, structure and process in favor of human and societal prosperity” in April 2012 in Vienna, Austria at the www.emcsr.net has been extended to the 20th January 2012.

Early bird registration is open until 31st January. As we have granted the privilege to be the first official partner “un-organization” you, who are enrolled in the mailing list as official members of our initiative, are eligible to register with the special partner organization rate of EUR 250,- until the 31st of January!

Do not miss this unique opportunity, send your extended abstracts and join our new adventure, the search for the next organizational innovation patterns.
• http://changethegame.org/news/14-calls-news/27-call-for-participation-change-the-game-symposium-enabling-organizations-for-thrivability
• http://www.emcsr.net/?page_id=493
• http://www.emcsr-conference.org/2012/schedConf/cfp
If you have PhD students they might want to apply for Colloquium & Award, a monetary prize of EUR 1000,- for the best paper with the Ludwig von Bertalanffy-Young Scientist Award!

Inovacijska infrastruktura (I2) - model množičnega inoviranja

2011-11-21T01:30:00.000-08:00

Množično inoviranje postaja eden ključnih orodij za vzpostavljanje trajnostnega razvoja. Izkušnje iz razvoja inovacijskih ekosistemov nas učijo, da samo okolja, katere deležniki se uravnoteženo skupaj razvijajo z nabojem progresivnih in naprednih sil, dosežejo trajnostni uspeh in osebno blaginjo.

Različni pristopi za razvoj množičnega inoviranja se pojavljajo vsepovsod po svetu. V njih lahko prepoznamo prve skupne značilnosti:
- vezani so na kulturo in socialne značilnosti prostora v katerem so nastali
- v sebi nosijo značilnosti organizacijske evolucije in (poslovnih) odnosov organizacije za katero so bili razviti
- ves čas se vsebinsko prilagajajo in razvijajo glede na razmere v katerih delujejo
- bolj je prisoten sistemski pristop, večja je verjetnost za uspešno, dinamično prilagajanje in razvoj

Nosilka modela »Inovacijska infrastruktura (I2)«, ki je bil uvrščen med 55 najuspešnejših slovenskih inovacij za leto 2011 v okviru JAPTI razpisa, je mag. Violeta Bulc. Kot sama pravi, je v resnici le tista, ki je uspešno povezala številne impulze prostora v novo celoto in nagovorila iskreno potrebo organizacij. Sama upa, da bo s svojo rešitvijo lahko pripomogla tudi k ustvarjanju prave vrednosti. »Hvala strankam, kjer smo model lahko prenesli v prakso (BTC, PETROL, Elektro Maribor, LEK), hvala InCo gibanju, ki me je ves čas izzivalo s svojim razvojem, rezultati in priložnostmi, hvala vsem kolegom/icam, ki soustvarjajo ta bogat, turbulenten poslovni prostor, hvala vsem, ki soustvarjajo okolje, kjer se lahko vidi dlje, globlje, v dobro posameznika, organizacije, družbe, planeta in še dlje«.

Tudi model “Inovacijska infrastruktura (I2)” nagovarja omenjene značilnosti. Njegova struktura je dinamična iz dveh razlogov:
1. ker ni predpisanih korakov za implementacijo vsebine modela. Pot je lastna (poslovnemu) okolju, kateremu je namenjena in se izvaja glede na stanje kolektivne zavesti, npr. apsorpcijsko sposobnost okolja.
2. ker se sama vsebina gradnikov, vzvodov in rezultatov prilagaja glede na dinamičen razvoj okolja, v katerem se uporabljajo in glede na njegovo evolucijsko fazo razvoja (stopnjo hierarhije, nivo sodelovanja z zunanjim okoljem, tip odnosa s trgom, stopnje sodelovanja in generiranja idej, ipd.; knjiga “Ritmi poslovne evolucije”.

Slika: Osnovni nivo inovacijske infrastrukture (I2)

Miselni preskok, ki smo ga v modelu uspeli narediti je skrit v horizontalni strukturi in sistemskem pristopu. Da se v organizaciji lahko izpostavi množično inoviranje, je potrebno zagotoviti veliko stopnjo kredibilnosti, preglednosti in odzivnosti, tako na strani nosilcev, kot modela samega. Za aktivne generatorje inovacijskih predlogov pa je pomembna visoka stopnja varnosti, spoštovanja in zaupanja. Slednje dosegamo v modelu z možnostjo enakovrednega vključevanja vseh zaposlenih v inovacijski proces in z močnim inovacijskim komuniciranjem, ki spremlja vsak korak razvoja projekta I2, kot tudi vse faze inovacijskega procesa po uradnem zagonu projekta.

Inovacijska infrastruktura (I2):
Potreba, ki jo nagovarja: dinamična, pravočasna in proaktivna odzivnost
Vrednost, ki jo ustvarja: generirani inovacijski predlogi na vseh področjih delovanja organizacije, ki ustvarjajo gospodarsko in/ali družbeno korist
Elementi: 7 korakov, 7 vzvodov, 15 gradnikov, 4 produkti, 3 poslovni učinki

Poseben izziv pri implementaciji I2 je absorpcijska sposobnost (zaznavanje informacij od zunaj, njihova uspešna implementacija v lokalno okolje in sposobnost prilagajanja) na vseh nivojih delovanja organizacije, vključno z vodilnimi in vodstvenimi ljudmi. Zato je priporočljivo, da je uvajanje postopno z uporabo participativnih modelov v fazi oblikovanja, uvedbe in nadgrajevanja I2, npr. vključevanje čim večjega števila zaposlenih v oblikovanje I2. Priporočljiva je uporaba orodij za razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti. Prav metode generiranja inovacijskih predlogov so namreč tisti del infrastrukture, za katerega je priporočljivo, da se vsako leto spreminja, sicer pozornost ljudi upade in z njo generiranje inovacijskih predlogov.

Srčno upam, da vam je razmislek o množičnem inoviranju sprožil zanimiv miselni proces. Upam, da bomo naslednje preboje so-ustvarjali skupaj, ali pa se o njih vsaj obveščali in gradili dalje na obogateni zavesti.

Veliko dobrega in pravega, Violeta

Poiščite nas na Gospodarskem razstavišču na Slovenskem forumu inovacij 22. in 23.11. 2011. Morda lahko skupaj poiščemo učinkovito rešitev za vaš pristop k množičnemu inoviranju. Ali pa nas poiščite preko spleta www.vibacom.si, vibacom@vibacom.si ali po telefonu (0)1 517 41 28.

Moč medgeneracijskega povezovanja

2011-10-27T02:44:00.000-07:00

Ko je gostota zavesti dovolj visoka, se prostor začne samoorganizirati. Povsem naraven pojav, ki ga vse bolj, očitno, lahko opažamo tudi v slovenskem prostoru. Ko se dolgočasne politične kampanje potegujejo za preživete politične pozicije, se na vzporednih frekvencah življenja dogajajo čudovite stvari. Nekatere izmed njih so že vtkane v mozaik Aktualnega 2.0. Današnja zgodba pa gre še korak dlje. Nakazuje razvojne impulze nove družbe, novega načina socialno družbenega delovanja in izražanja politične volje. Ta svež impulz prihaja iz vrst generacij izpod 30 let. Tistih, ki so jim tuja tako povojna obračunavanja, kot maksimizacija vrednosti lastniškega kapitala. To so generacije, ki vse bolj razumejo pomen socialnega podjetništva, ki v ospredje postavljajo družbeno dobro, a pri tem ne zanemarjajo ustvarjanja dodane vrednosti, ki je gonilo razvoja. Ki brez zadržkov vstopajo v prostovoljne in dobrodelne projekte, a hkrati razumejo, da morajo zase in za svoje potrebe poskrbeti sami. Prav iz teh vrst prihaja tudi projekt Simbioz@. Model, ki lahko postane jedro za razvoj uspešnega medgeneracijskega sodelovanja, pretoka znanja in izkušenj. Model, ki ima velik potencial izvoznega artikla Slovenije. To je zgodba Simbioze in tistih, ki so ji vdahnili življenje. Naj se vibracija širi dalje.

VB: Kaj je Simbioza?
ZY: Simbioz@, e-pismena Slovenija, je vseslovenski jesenski prostovoljski projekt, ki temelji na medgeneracijskem sodelovanju in ga je med 17. in 21. oktobrom 2011 organiziral Zavod Ypsilon. V petih dneh so mladi prostovoljci na brezplačnih delavnicah po vsej Sloveniji predstavnike starejše generacije navduševali nad uporabo računalnika in interneta. Osrednji namen akcije je bil omogočiti starejšim pozitivno izkušnjo z računalnikom, vzbuditi in okrepiti njihovo samozavest, jih motivirati za nadaljnje učenje, uporabo računalnika in interneta.

VB: Kdo so ljudje, ki so jo ustvarili in ji vdahnili življenje?
ZY: Simbiozo je ustvarjala ekipa mladih entuziastov, ki je v projekt vložila več kot 10.000 prostovoljskih ur. Sestavlja jo v jedru 28 nadobudnih posameznikov in številni drugi posamezniki, ki so pripomogli k uspehu projekta. Projekt je izvrstno vodil Borut Jeglič.

Simbioz@ je v tednu med 17. in 21. oktobrom 2011 potekala v 120 občinah po celotni Sloveniji, v več kot 240 Simbioz@ učilnicah, kjer je več kot 2.400 mladih prostovoljcev poučevalo več kot 5.700 starejših.

VB: Zakaj je nastala?
ZY: Simbioz@ je nastala kot odgovor na tri ključne problematike. Prva je nizka stopnja računalniške pismenosti starejših v Sloveniji, saj podatki Eurostata kažejo, da je v Sloveniji v letu 2010 v starostni skupini 55–74 let kar 56% starejših, ki še niso uporabili računalnika in 67% tistih, ki še niso uporabili spleta. Druga je dejstvo, da za medgeneracijsko sodelovanje naredimo preprosto premalo, kar se kaže v oddaljevanju generacij, ki izgubljajo medsebojni stik. Tretja pa je povezana z duhom prostovoljstva – le-to sicer postaja vse bolj cenjeno in spoštovano, a še vedno premalo usidrano v življenja posameznikov, predvsem mladih. In konec koncev, številni starejši se sprašujejo, kaj je www? Mi smo jim s Simbiozo podali odgovor in pokazali, da ne želimo, da je svet z napredkom diskriminatoren do njih.

Prostovoljka Barbara Pihler
Foto: Miha Rekar

VB: Kako je bil projekt organiziran?
ZY: Glavni teden e-opismenjevanja je potekal v tednu med 17. in 21. oktobrom 2011. Izobraževanja so potekala od ponedeljka do petka, dvakrat dnevno; dopoldanska med 9. in 11. uro, popoldanska pa med 16. in 18. uro. Brezplačne delavnice so bile po vsej Sloveniji na različnih lokacijah, opremljenih z računalniki in internetno povezavo. Izobraževanja so se v večini izvajala v knjižnicah, na šolah in v drugih javnih ustanovah, prostore pa so nudili tudi nekateri naši partnerji in donatorji.

Aleksandra Brank, Maja Burja, Uršula Butkovič, Tina Cavnik, Anja Dolžan, Matevž Gantar, Borut Jeglič, Klavdija Jelen, Tim Kremič, Katarina Mikulič, Špela Mikuš, Tanja Mozetič, Tit Neubauer, Ana Pleško, Katja Pleško, Maša Pirnat, Ana Pisar, Manja Podgornik, Tina Posavec, Urša Svetelj, Matjaž Šircelj, Jana Šušteršič, Jure Tompa, Ivanka Učakar, Tina Vidjen, Ingrid Vidmar, Žiga Vavpotič

VB: Kdo vse se je do sedaj vanj vključil?

ZY: V projekt je bilo vključenih več kot 5.700 starejših, ki so se projektu pridružili kot učenci in več kot 2.400 mladih prostovoljcev, ki so bili pripravljeni svoj čas posvetiti učenju starejših. Pri izvedbi projekta so pomagali tudi mnogi lokalni koordinatorji. Simbiozo so podprli častni pokrovitelji, ambasadorji, podporniki projekta, partnerji, sponzorji …

Ekipa Simbioze
Foto: Matej Kolaković

VB: Česa vas je projekt naučil?
ZY: Projekt nas je gotovo naučil, da so hvaležne oči starejših poplačale ves vložen trud, prav tako pripovedi o novih prijateljstvih, navdušenju nad pridobljenim znanjem in odzivi mladih prostovoljcev. Naučili smo se potrpežljivosti, dobre komunikacije, postali smo vztrajni, neugnani in predvsem bogatejši za zares izjemno izkušnjo. Potrdilo se je naše vodilo, da tudi prostovoljno vloženo delo in trud obrodita sadove.

VB: Kako bo Simbioza živela naprej?
ZY: Simbioz@ bo živela v zgodbah, ki jih je napisala; v računalniško pismeni starejši generaciji, ki je prestopila v e-svet in v nenadomestljivi izkušnji posameznikov, ki so postali del simbioze v Simbiozi. Sedaj je čas za analizo, preudaren premislek in akcijski načrt za naprej. Očitno je, da je projekt postal zanimiv produkt Slovenije, saj se zanj zanimajo iz EU, Amerike, arabskih držav, Kitajske…

Vodja projekta, Borut Jeglič, pomoč pri e-opismenjevanju
Foto: Matej Kolaković

Naj se izročila tega projekta plemenitijo naprej. V vedno novih družbenih inovacijah. Res jih potrebujemo. Da bi polno zaživeli in se povezali z bistvom odprte, socialne družbe. Hvala Zavodu Ypsilon in vsem sodelujočim za nov uvid. Violeta.

Ko nas namesto strahu, napolni radost življenja

2011-10-18T02:54:00.000-07:00

Ali se vam kdaj zazdi, da je naše življenje en velik paradoks? V medijih, v javnih ustanovah, v moralno etičnih parolah, se borimo proti kajenju in prekomernemu uživanju alkohola, naša država pa proračun, ki naj bi zagotavljal našo socialno varnost, polni ravno z davki od prodanih cigaret in alkohola?! Ljudi poskušamo vzpodbujati, da živijo zdravo, da preživijo čim več časa v naravi, da se posvečajo drug drugemu, hkrati pa ustvarjamo virtualni svet, kjer tehnologija prevzema vse pomembnejšo vlogo pri delovanju v strukturah in posredno vse bolj vpliva na naše dojemanje sveta?! Ta norost našega časa v nekaterih ljudeh prebuja tudi plemenite ravni, dejanja, akcije. Nosilci gibanja ne-odvisen.si so gotovo prav to. Nosilci nečesa lepega. To je njihova zgodba.

VB: Kdo je Bojan Kodelja? Kdo je ekipa ne-odvisen.si?
BK: Človek, ki je sprožil prvi impulz za začetek gibanja. Praktičen, realističen, a ves čas na sled vizionarja v sebi. »Nenehno se učim, stremim k dejanjem, ki me dopolnjujejo do te mere, da zmorem še več. Delujem v vzgibu življenja, ki ga poznam kot sin in predvsem oče, odkrivam dinamične plati starševstva in verjamem v povezovanje generacij. Ekipa deli te vrednote. Vero v sončne odnose prenašamo tudi v naše projekte in med ljudi, ki delijo potrebo po razbijanju teme in stisk z nami. Na terenu smo vsak dan od jutra do večera. Prebudili smo že veliko nasmehov in razbili tabuje o zasvojenosti. Še več je pred nami.«

Foto: Bojan Kodelja
Vir: osebni arhiv

VB: Kaj je ne-odvisen.si? Katero potrebo v slovenskem prostoru nagovarja?
BK: Je družbeno odgovoren program, ki na svež, odkrit in zelo praktičen način razgrinja in demistificira tematiko zasvojenosti in spodbuja posameznika, da pristopi in izbere zdrav način življenja. S konkretnimi vprašanji in odgovori. S primeri, situacijami. S pomočjo ljudi, ki se s problematiko zasvojenosti srečujejo vsak dan, oziroma tistimi, ki s svojim delom v srca selijo smeh, upanje, vizije.
Program ne-odvisen.si nagovarja posameznika in družbo. Vzpodbuja k celostnemu razvoju in spremembi delavnih navad, oz. razvade, ki uničujejo svet v nas samih in okoli nas.

»Vsi zmoremo in smo del celote«
Družbeno odgovoren program ne-odvisen.si je poln barv! Sestavljajo ga prijetni ljudje, ki znajo sočloveka poslušati in slišati ter na jasen in nedvoumen način podati bližnjice do sebe. Snovalci programa s številnimi prijatelji in z rednim izvajanjem različnih programov v ospredje postavljamo človeka, ki zna in zmore živeti brez balasta, ki nas vsakodnevno obkroža in ustvarja navidezno zadovoljstvo.

Vsi, prav vsi zmoremo in smo del celote. Vsak na svoj način razume, dojema in daje in prav zato je svet tako barvit. NARIŠI NOV DAN!

Bojan Kodelja, vodja družbeno odgovornega programa ne-odvisen.si

VB: Kaj tebe in tvojo ekipo hrani za vodenje takega podjetja?
BK: Mirno lahko rečem, da nas poživlja nešteto pisnih in ustnih odzivov, ki jih prejmemo, sprejetost bistva našega programa pri mladih in tistih malo manj mladih, način s katerim ga skušamo približati ljudem, čas, ki ga preživimo s programom po krajih in vtisih, ki jih puščamo za sabo. Nenazadnje, program ne-odvisen.si ustvarja in ne uničuje, spodbuja in ne zatira, vztraja in se ne preda, nenehno se spreminja in posamezniki ter družba vzporedno z njim.

VB: Vaš poslovni model je nekaj izvirnega, posebnega. Kaj je njegova ključna vsebina?

BK: Bistvo vsega našega delovanja so dogodki na terenu. Neposredna srečanja z ljudmi, ki želijo o odvisnosti zvedeti več. Vsebine so prilagojene različnim ciljnim skupinam - otrokom, mladostnikom in staršem, odraslim. Program ne-odvisen.si odpira vrata medgeneracijskemu stiku in odgovornemu ter usklajenemu starševstvu ob hkratnem postavljanju trdnih vzgojnih postavk. Tako zasnovani poučno interaktivni programi so posebnost in prednost, ker ne moralizirajo in utrujajo, temveč iskrivo podajajo vsebine vsem ciljnim skupinam. Dogajanja se namenoma zvrstijo v enem samem dnevu, kajti takšno zaporedje, izmerjeno, ustvari zadostno kritično maso, da udeleženci in udeleženke, otroci in njihovi starši spregovorijo o podobno prikazanih vsebinah ter o njih razpravljajo še isti večer ali v naslednjih dneh.

Ne-odvisen.si/Sporočila za javnost

VB: Kdo vse soustvarja vaš uspeh?
BK: Strokovni svet, ustanove in znane osebnosti še dodatno prispevajo k programski nadgradnji in obstoju družbeno odgovornega programa ne-odvisen.si
Soustvarja ga neizmerna potrpežljivost, upanje, moč, ki veje iz ekipe in tistih, katerih se je ne-odvisen.si že dotaknil, ter jih premaknil v tok zadovoljnega življenja. Uspeh je v rokah človeka, vsi imamo kakšen talent in trohico moči, da dosežemo uspešno življenje – takšno, kot si ga zasluži sleherni posameznik, ki se ne vda pod težo prepričanj ali zablod, temveč v tej navidezni zmedi najde rešitev. Rezultat je uspeh, ki ga je vedno imel na dlani.

VB: Kam naprej?
BK: Želimo še dopolniti in utrditi vsebino programa ne-odvisen.si, strokovnost pomoči pri soočanju odvisnosti približati širši družbi, a ostati zvesti svojim vrednotam - strokovnosti, odgovornosti, spoštovanju, verodostojnosti, poštenosti, iskrenosti, zanesljivosti in doslednosti. Razvijamo pristope in različne modele učinkovitega in inovativnega učenja za ciljno skupino mladostnikov, s pomočjo katerih bodo sproščeno, iskrivo, sami in v timu, učinkovito razvijali lastno razmišljanje, gradili na svojih idejah in ciljih.

Program ne-odvisen.si letno nagovori, navdahne, mobilizira preko 20.000 ljudi po vsej Sloveniji. Vidi se, da verjamejo, da je potrebno nekaj storiti. Osebno, konkretno. Da bo svet prijaznejši, bolj vesel. Z manj strahu. Njihova srečanja razblinjajo dvome in odgovarjajo na konkretna vprašanja ljudi, ki ne vedo kako, zakaj, kje. Naj se njihova energija še krepi. Tudi zaradi njih je ta svet tako čudovit! Kaj pa mi?

USPEH = inženirska ambicija + mojstrski dotik + navdih dizajna + tržna niša

2011-09-13T03:12:00.000-07:00

Pred nekaj dnevi sem prejela klic: »Violeta, ali bi bila botra naši ladji?« Priznam, da me je povabilo presenetilo, a bilo je iskreno, hudomušno in njihov glas vznemirljiv. Čez nekaj dni sem že bila na poti na Bled, kjer se je pod velikim belim šotorom pripravljala vodna princesa – Ljubljanica z Bleda. Za trenutek sem obstala. Iskrive oči štirih mladih so bile polne pričakovanja. Prevzel me je ponos, da sem bila lahko del njihove čarobnosti. Anže je ves navdušen pripovedoval o svojih načrtih, razmišljanjih, o zgodbi ladje, ki je bila v začetku naročniški projekt, a zaradi težav naročnikov, pristala v njegovi delni lasti. »Dobra šola«, pravi, »a projekt sem moral dokončati in ni mi žal«. Prejšnji teden je »Ljubljanica« zaplula po Ljubljanici in postavila nov standard za dizajn rečnih plovil. Upam, da bo mesto Ljubljana dobilo navdih. To je Anžetova zgodba.

Slika: Anže Logar in Violeta Bulc
Vir: Lakercraft

VB: Kdo je Anže Logar?
Anže Logar je doma z Bleda. Enaintridesetletnik z dušo in srcem povezan z lesom na subtilen način. Odlična povezava mojstrskega mizarstva in sodobnih inženirskih znanj. V resnici je graditelj lesenih plovil. V sebi nosi poslanstvo. Plemenito. Večno.

VB: Kaj je tvoja strast?
AL: »Moja strast so vsa lesena plovila. Vse kar je povezano z vodo in kar jo obdaja. Nič čudnega, saj sem po horoskopu vodnar.«
Svoboden duh, ki uživa v lepoti, dovršenosti in svežih navdihih je Anžetu položen v njegove roke in srce.

VB: Govoriš o poslanstvu. Kaj je torej tvoje poslanstvo?
AL: »Vezano je na ohranjanje premične kulturne dediščine lesenih plovil pred izumrtjem. Ker se sam prištevam med rokodelce in se zavedam pomena tega statusa v današnjih dneh, mi je zelo pomembno, da ljudi ozaveščam in skrbim za ugled in prepoznavnost vseh dragocenih rokodelskih mojstrov našega časa in prostora. Ljudi okoli nas je potrebno stalno ozaveščati o lesu kot materialu prihodnosti, saj je ena izmed redkih domačih surovin, katero imamo v izobilju.«

http://www.lakercraft.com/

Film o nastajanju ladjice

VB: Kako uresničuješ svoje ideje in talente?
AL: »Skupaj s svojimi strankami. Ljudje mi zaupajo, s tem pa lahko izražam svoj ustvarjalni potencial. V osnovi skrbim za ohranjanje tradicionalne gradnje lesenih plovil in za stalen napredek podjetja ter osebnostni razvoj. Poleg kvalitetnih in cenovno dostopnih lesenih plovil za širši krog uporabnikov, hočem zadovoljevati tudi najbolj zahtevne stranke z njihovimi »custom made« projekti. Pri slednjih gre velikokrat tudi za združevanje tradicije z moderno gradnjo in tehnologijo. Od Slovenije do Švice, Nemčije in Avstrije.«

VB: Kako se odločiš za projekt?
AL: »Vsi projekti se izdelujejo za znanega naročnika. Tudi tradicionalni mali čolni na vesla in preprosta čolnarska oprema. Nič ne izdelujem na zalogo.«

Slika: Ladja Ljubljanica
Vir: Lakercraft

VB: Kaj pa finaciranje?
AL: »Večje projekte financiram s pomočjo SKB Banke. Z njimi vedno najdemo optimalno rešitev za financiranje. Material dobim pri podjetju Lescom d.o.o. in Wuerth d.o.o., Kamm d.o.o.- navtika pa skrbi za drobni navtični material. Seveda pa je ključen naš tim: diplomirani inženir lesarstva Anže Višnar, Matej Trtnik, Anton Zupan, Tomaž Jurca, oblikovalka Ivana Žigante, elektro mojstra Anton in Matija Murn ter drugi občasni pomočniki.«

VB: Od kje ideja za projekt »Ljubljanice«?
AL: »Zgodba o Ljubljanici je nastala dobro leto in pol nazaj. Sprejel sem izziv, ki mi je bil ponujen, da za naše glavno mesto naredim lesen čoln za turistične namene. Upošteval sem zakonske omejitve, ki veljajo na reki in narisal potrebne načrte. Zatem je sledila gradnja trupa. Vesel sem in ponosen, da smo projekt speljali do konca.«

Slavnostni krst bo v Ljubljani v rečnem
Trnovskem pristanu
v sredo, 14. septembra ob 18.uri.
Botra Ljubljanice bo Violeta Bulc.

VB: Kaj je bil pri projektu glavni izziv?
AL: »Ključni izziv je bilo narediti nekaj novega, nekaj kar bo dalo rečni plovbi večjo dodano vrednost. Do sedaj smo na tej reki lahko videli samo plastične in kovinske barke. S to barko je mesto pridobilo prvo leseno plovilo, ki je bilo razvito in zgrajeno posebej za ta prostor. Oblikovno smo jo napravili tako, da se bo moderen dizajn zlil s kontrastom starega mestnega jedra Plečnikove Ljubljane. Vsaj upam, da nam bo to uspelo. To bodo ovrgli ali potrdili drugi ljudje.«

VB: In kam sežejo tvoje sanje?
Anže Logar bo še naprej skrbel za ohranjanje premične kulturne dediščine lesenih plovil in za prepoznavnost blagovne znamke Lakercraft. »Sledil bom svojim zastavljenim ciljem. Trenutno še potekajo pogovori o večjih, odmevnejših projektih. Nedvomno pa bom to zimo naredil novo modernejšo različico tradicionalne blejske pletnje. Prav tako se stalno ukvarjam kako izboljšati plovne lastnosti vseh vrst malih čolnov na vesla. Idej in stvari za raziskovati mi ne bo zmanjkalo, saj se v večini problemov pri gradnji lesenih plovil modrosti skrivajo v malenkostih in detajlih.«

Wouu. Pa naj še kdo reče, da ta čudovita dežela nima zdravih utripov, drznih posameznikov in uspešnih timov. Mnogo jih je. Samo dovoliti si moramo, da jih vidimo. Da spregledamo. Poglejte okoli sebe – ali lahko vidite več?

V imenu Vibacom tima,
Violeta Bulc

Sketch Rolls – svež pristop za razvoj inovativnih idej

2011-08-25T01:14:00.000-07:00

Ekipa Ordo Group, katere idejni in projektni vodja je Uroš Strel Lenčič, je gotovo eden od zmagovalcev slovenskega in globalnega poletja. V vročih poletnih dneh je dinamična skupina svetu ponudila nekaj novega, svežega, neposredno iz razvojnega virtualnega okolja Ordo Lab. Vznemirljiva nova aplikacija (Sketch Rolls) se vztrajno vzpenja po lestvicah najbolj zaželjenih aplikacij elektronske trgovine App Store. A sveža in nova ni le aplikacija. Tudi celoten proces od ideje do izvedbe je šolski primer sodobnega razvoja inovativne ideje in dinamičnega projektnega vodenja. Na terenu. V virtualnem okolju. V prostoru vmes. To je Uroševa zgodba:

Navdih: novembra 2010 razgovor s kolegom v Istanbulu; spoznal sem, da so dotedanja prezentacijska orodja omogočala le vertikalen ali horizontalen razvoj idej (stran po stran).

Projektna skupina Ordo Group
Vznemirljiv nov produkt

Potrebo, ki jo rešitev nagovarja: hitra, enostavna predstavitev in razvoj idej, na »neskončnem traku« s pomočjo elektronskega svinčnika ali prsta; brez tipkanja; neposredno na ekranu.
Rezultat: e-orodje, ki omogoča razvoj in hkrati prikaz projektnih idej na elektronskem traku (roli), ki ga je moč poljubno podaljševati (odvisno koliko prostora uporabnik potrebuje za razvoj ideje, misli, zapisa, itd.), kjer risba sledi miselnemu procesu in je povezana preko več strani neprekinjeno.
Dodana vrednost: dodatna učinkovita raba računalniške infrastrukture za skiciranje, razvoj idej in miselnih procesov in skupinsko delo; prihranek časa (beri denarja).

Slika 1: Osnovna predstavitev novega orodja Sketch Rolls
Vir: Ordo Group

Opis rešitve: Sketch Rolls
Sketch Rolls je nova projektom prijazna iPad aplikacija, ki je namenjena hitremu zapisovanju, skiciranju, risanju, pošiljanju in deljenju idej ter drugih sporočil. Aplikacijo odlikuje grafično in uporabniško dovršen uporabniški vmesnik, čudovito izrisovanje črt in edinstvena "Extend" funkcija, ki uporabnikom omogoča podaljševanje risalne površine.
Uporabniki lahko hitro skicirajo, predstavljajo in pošljajo ideje na sestankih, seminarjih ali na poti. Z edinstveno "Extend" funkcijo aplikacija omogoča podaljševanje risalnega prostora tako, da le tega ne more zmanjkati. Zapisi, skice in risbe so organizirane kot projekti, ki jih je moč deliti z drugimi uporabniki Sketch Rolls aplikacije, s pomočjo SRP (Sketch Rolls Project) datoteke, ki smo jo razvili posebej za ta namen.
Za aplikacijo in promocijsko spletno stran smo samo v nekaj dneh po objavi prejeli številne pohvale s strani uporabnikov in drugih ocenjevalcev. Aplikacija se je v manj kot desetih dneh uvrstila med »Top 50 Paid iPad Apps«.

Več o aplikaciji najdete na predstavitveni spletni strani in trgovini App Store.

Kako je nastajala zgodba:
Ekipa:
3 celine (Evropa, Severna Amerika, Avstralija). 4 države (Slovenija, ZDA, Kanada, Avstralija). Štirje časovni pasovi.
Celotno število vključenih: 8.
Način delovanja: dinamična struktura tima, kjer posamezniki/ce vstopajo in izstopajo v tim glede na svoje kompetence in potrebe projekta.
Kompetence: celotna ekipa ima 40 let+ izkušenj v razvoju aplikacij; specialna znanja: ilustratorska, programerska, designerska, marketinška (tekstopis).

Pristop:

Slika 2: prikazuje pristop in hkrati kaže na
idejo o podaljševanju risalne/interaktivne površine
Vir: Ordo Group

Prvi rezultati:
V manj kot 14 dneh:
- izpostavljeni kot »New & Noteworthy« v več kot 100 državah
- uvrščeni med 50 najbolje prodajnih aplikacij v App Store

Naslednji koraki:
- razvoj in izboljševanje aplikacije
- upoštevanje želje uporabnikov
- uporaba, uporaba, uporaba...

Vpliv na razvoj branže (naj povedo komentarji s spleta):
1) Very nice *****by Drlcm
I was reluctant to pay seven bucks for this app, but it was well worth it. This is one of those apps that you don't know you need until you experience it because the concept is pretty new. It allows you to just write and sketch without having to stop. For instance, I just made a to do prep list for the three courses I teach. I was able to simply divide the lists with lines, move back and forth to see what I had already written, and then create another prep list for the next day all on one continuous sheet of 'paper.'. Also, you can insert a scroll below the one you are writing on, which allow you to extend your sketch or notes both horizontally and vertically…..Very, very smart app. Maybe a game changer.”

2) Finally - a Napkin for all Encounters *****by Bricoleur Soul
No need for napkins, no need for Beer Coasters,
Capture that stroke of brilliance,
Capture the brainstorming session, capture the number.
Productivity redefined for the digital age.
Simply great or
Great. Simply.
Take your pick.

3) Awesome app *****by twosocksS
Very useful app for my web design apps and other sketches. You can draw with feeling on rolls and with horizontal shift, you can develop idea without problem. Money well spent.

Uroš in ekipa Ordo Group, naj se vam iskri naprej! Violeta

Družbene inovacije v praksi – poziv k spremembi v politiki

2011-07-11T00:58:00.000-07:00

Da lahko človek polno razvije svoje potenciale in soustvarja dobro zase in širšo skupnost, potrebuje vzpodbudne razmere in primerno okolje.
V času krize se ljudje na vodilnih položajih, še zlasti v državnem aparatu, vse preradi zatekajo h kratkoročni formuli za njeno obvladovanje, krize namreč. S kruhom in igrami. Hkrati neprestano servirajo negativne zgodbe in vzbujajo negotovost ter strah.
Upam, da je tokrat vzorec tako očiten, da se bomo od njega zavestno odmaknili, ga zavrnili in z zanosom ter nasmehom ustvarjali dalje. Svetu so vedno botrovala različna dinamična razmerja in odnosi; v njem so vedno uspevali tisti, ki so imeli lasten pogled, voljo in odprte dlani za sodelovanje.

Vir: images.yuku.com.s3.amazonaws.com

Potreba po razvoju inovativnosti za ustvarjanje dodane vrednosti je pripomogla k prebujenju na nivoju posameznika. A potrebno je pogledati še dlje. Zdaj potrebujemo preobrazbo na nivoju struktur: političnih, družbenih, socialnih. Po principih evolucijskega razvoja, da ne bo pomote. Z jasnimi indikatorji, ki kažejo na to, da se v rednici proces dogaja.

V luči slednjega ponujam v razmislek 2 razmišljanja o možnih spremembah na nivoju države:

1. Organizacijske spremembe: prehod v smeri osebne in pregledne državne strukture, ki bi nagovarjala življenjsko pomembne vsebine

o POJASNILO: večino socialnih in javnih izzivov se lahko uspešno nagovori le z integriranim, sistemskim pristopom; predstavljajte si, da naša država deluje preko Ministrstva za Ljudi, Ministrstva za Živali, Ministrstva za Rastline in Drevesa, Ministrstva za dodano vrednost, Ministrstva za naravne vire (energijo, vodo, zrak, minerale, rudnine), ki tesno med seboj sodelujejo v okviru medstrukturnih timov s skupnim višjim ciljem – blaginja Planeta.

2. Sprememba odnosov: usposobiti ljudi, ki delajo v javnem sektorju, da postanejo uspešni koordinatorji programov, pobud in projektov, ki služijo skupnemu dobremu z vidika ljudi in ne struktur.

o POJASNILO: večina zaposlenih v javnem sektorju še vedno svoje delo opravlja administrativno. Sledijo pravilom nekega obdobja in kupčkajo ljudi v predifinirane škatlice. Kaj pa če bi se posvetili resničnim potrebam državljanov. Prepoznali posebnosti njihovih zagat in nastalih situacij, jih povezali s pravimi strokovnjaki, ki bi jim profesionalno pomagali pri reševanju izzivov.

Na temelju podanega razmišljanja čutim, da je prav, da pobudi, ki jo je sprožil Državni Svet RS na nivoju Evropske Unije, namenim posebno pozornost. EU je postal neoseben sistem, ki vse prepogosto zgreši resnične potrebe svojih prebivalcev. DS RS v svojem odprtem in inovativnem razmišljanju predlaga rešitve, ki ponujajo drugačno pot reševanja nastalih težav. Morda ni najbolj radikalen predlog, predstavlja pa pomemben prvi korak, ki lahko vodi v kakovostne trajnostne rešitve za 21. stoletje. Pobuda je pripeta spodaj.

Vabim vas k branju in oblikvanju vaših lastnih pogledov. Bodite kritični. Vesela bom vašega odziva.

Veliko lepega, Violeta

Ljubljana, 8. 6. 2011

Na podlagi 66. in 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur.l.RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) predlagam, da Državni svet Evropskemu parlamentu posreduje

PREDLOG NUJNIH UKREPOV ZA ZAŠČITO KAKOVOSTI ŽIVLJENJA DRŽAVLJANOV EVROPSKE UNIJE

Državni svet Republike Slovenije, drugi dom slovenskega parlamentarnega sistema, predlaga Evropskemu parlamentu, da zahteva od Evropske komisije in drugih evropskih inštitucij takojšnje oblikovanje konkretnih ukrepov institucionalne izpopolnitve delovanja Evropske unije

Predpostavljamo, da je osnovno poslanstvo in naloga politike in vseh vej oblasti, da zagotavljajo ohranjanje in dvig kakovosti življenja državljanov. Ocenjujemo, da sedanji mednarodni institucionalni pogoji v osnovi onemogočajo, da bi kakovost življenja bila osnovni strateški cilj ekonomske politike Evropske unije, ampak je vodilo postal interes finančne industrije. Na konkretnem primeru Grčije je popolnoma jasno, da so interesi transnacionalnega špekulativnega finančnega kapitala botrovali nastanku krize in kar je posebej sprevrženo, kujejo dobičke v vseh fazah sprožanja krize in soočanja s krizo! Varčevalni in drugi ukrepi v primeru Grčije, ali katere druge od držav v težavah, ne morejo biti učinkoviti dokler je omogočeno delovanje špekulativnih finančnih instrumentov. Ne moremo si zatiskati oči pred dejstvom, da je delovanje političnih institucij pod prevladujočim vplivom transnacionalnega kapitala, ter da je predstava o prostem delovanju tržnega mehanizma in njegovem zadovoljivem uravanavanju gospodarstva postala nevarna utvara, nesprejemljiva s stališča zdravega razuma, človekovih pravic in načel svetovnega etosa.

V sedanjem institucionalnem okviru ni možno najti učinkovitih odgovorov za zadovoljiv obseg dodajanja vrednosti in dovolj veliko število delovnih mest v državah članicah EU. Popolna liberalizacija mednarodnih ekonomskih tokov skladno z zahtevami WTO, IMF, WB povzroča prehitro ukinjanje tradicionalnih delovnih mest v državah članicah EU, kar je družbeno nesprejemljivo, saj ustvarja družbo razočaranih podpirancev namesto družbe aktivnih in motiviranih državljanov.

Evropska unija in euro sta vrednoti največjega pomena za državljane EU, sta pa v veliki krizi. Zavedati se moramo, da niti EU, niti euro objektivno ne moreta biti ciljni vrednoti za državljane EU, ampak vrednoti, ki imata izjemen pomen, a še vedno vlogo sredstev in ne vloge končnega cilja. Postavlja se vprašanje, ali si organi oblasti EU sploh lahko dovolijo da ne bi oblikovali ukrepov za zaščito temeljnih interesov državljanov EU, saj bi s tem podkrepili dvome o smiselnosti obstoja EU in eura. Težko si zamislimo uspešno delovanje EU ne da bi euro dobil močnejšo vlogo kot svetovni denar. Prenova mednarodnega monetarnega sistema z večjo vlogo eura in zmanjšano vlogo ameriškega dolarja je nujna sestavina institucionalnega okvira za zagotavljanje pogojev kakovosti življenja državljanov EU.

Zato konkretno predlagamo Evropskemu parlamentu, da v sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in drugimi institucijami oblikuje, sprejme in izvede naslednje ukrepe:

1. Regulacijo finančnih trgov z onemogočanjem delovanja nemoralnih finančnih instrumentov.
2. Zaščito delovnih mest v državah članicah EU.
3. Okrepitev vloge eura kot svetovne valute.

S spoštovanjem,

Mag. Blaž Kavčič

predsednik

VEČ...

Maj vabi v inoviranje struktur

2011-06-07T03:44:00.000-07:00

Včasih se mi zdi, da še preden oblikujem stavke v povezano zgodbo, se le-ti izgubijo v razširjeni zavesti. Ostrina se razblini. Že zdavnaj ne usmerja več poti. Plemeniti pa vibracijo trenutka. Nekje v gostoti zavesti.

Tako je tudi z vsebinami in dejanji, ki so sledila Mednarodni InCo konferenci v Državnem Svetu o inovacijskih ekosistemih v aprilu 2011.

Slika: Udeleženci InCo konference

Razmišljanja in predlogi konference vibrirajo dalje na različnih kontinentih in v različnih sredinah. Z njimi je svet drugačen, bolj transparenten, z jasnejšimi razvojnimi alternativami.
Maj je bil poln dogodkov, ki sklepe konference potrjujejo in jih s svojimi sporočili krepijo, nadgrajujejo, ozaveščajo.

Na primer, na konferenci Zlati kamen, kjer je že drugič v tem letu, potreba po blaginji in varnosti v lokalnih skupnostih presegla strankarske interese in prizadevanja za inoviranje na področju struktur v Sloveniji še tesneje povezala. Za trenutek so se vzdramile ideje in pogledi za ljudem prijazno ekonomijo in sobivanje (ethonomics). Začutili smo, da so strukture v katerih živimo ustvarjene zato, da služijo ljudem, njihovemu razvoju in razcvetu. Naj to postane naše razmišljanje tudi za jutri.

Slika: Violeta Bulc s predavanja Zlati kamen
Vir: GV Planet

Impulz InCo konference se je povezal tudi z zaključkom evropskega Medossic projekta na temo eco-inoviranja. Potreba po organizacijskem in družbenem inoviranju je bila prisotna v večini referatov, klic po akciji in novih oblikah vodenja, organiziranja, medstrukturnem sodelovanju, pa odločen in iskren. Presežek dogodka je nastal ob potrditvi realnih možnosti sonaravnega, okolju prijaznejšega gospodarstva in modernem naboru potrebnih korakov za njegovo izvedbo v praksi.

Slika: Utrinek s predavanja v okviru Medossic projekta
Vir: Razvojni center Novo mesto

Razvojno partnerstvo Srca Slovenije (16 občin) je na InCo konferenci dobilo dodatno podporo za nadaljnji razvoj mrežnih struktur in strukturnega inoviranja pod enakovrednimi pogoji vseh partnerjev. Partnerstvo se je v maju razširilo za 2 nova člana (občina Šentrupert in Ivančna Gorica). Člani so podpisali dogovor o skupnem sodelovanju na projektu lokalne samooskrbe in potrdili razvojno strategijo, ki temelji na potrebi ljudi, danih virih, ključnih sposobnostih in jasni zavezi k ustvarjanju družbene blaginje.

Slika: Srečanje občin Srca Slovenije

Na TRIMO-vi »Petki« v počastitev 50 let njihovega uspešnega poslovanja, se je okrepila vibracija o pomenu prebujenih ljudi, novih oblikah vodenja (članek mag. Violete Bulc / članek Sonje Klopčič), proaktivni drži in tehnoloških prebojih, ki jih danes vzpodbuja prodor človeka v vesolje.

Slika: Trimova "Petka"

Poseben impulz je v prostoru sprožil tudi nov razvojni zalet enega najbolj množičnih trajnostnih gibanj v Sloveniji Ne-odvisen.si. Ustanovitev strokovnega sveta: nov svež program, še več vključenih odraslih, otrok in mladostnikov v proces ozaveščanja in osveščanja o pasteh odvisnosti in možni preventivni drži. Gibanje izhaja iz resničnih potreb ljudi. S svojim načinom dela samo potrjujejo ugotovitve konference, da je gibanje verjetno naslednji korak pri oblikovanju politične in družbene zavesti. Je neposredno. Na terenu. Med ljudmi. Z močno komunikacijsko platformo, ki povezuje, obvešča, osvešča.

Slika: Utrinek z dogodka gibanja Ne-odvisen.si
Vir: Neodvisen.si

Prej omenjeni šibek signal nakazuje potrebo po inoviranju v političnih strukturah, v modelih za porazdelitev kapitalske blaginje in po krepitvi srednjega razreda. Slednje je dobilo dodatne razsežnosti na mednarodni konferenci Building an European network of CSR &Philanthrophy o socialnem podjetništvu. Socialno podjetništvo je močno orodje za bolj pravičen in človeka vreden razvoj. Pomembna alternativa za gospodarski in družbeni razvoj. Poznavanje njegovih temeljev lahko pomaga tudi že uveljavljenim podjetnikom pri iskanju celostnih modelov razvoja.

Pomembno povezavo med miselnim ustrojem našega prostora in mednarodno skupnostjo pa je naredila tudi novinarska delegacija (oddaja Prava ideja 31.5.2011, Prava ideja 7.6.2011), ki se je v maju udeležila konference o inovacijskem komuniciranju in novinarstvu na Univerzi Stanford in vmestila naš impulz tudi v globalne miselne vzorce (dobitniki InJo nagrade).

In še mnogo več. Vibracije maja so bile resnično močne. Manifestirale so številne šibke signale in jih ozaveščale na konkretnih projektih. Leto še zdaleč ni reklo zadnje besede. Gosti se naprej. Gosti našo zavest, dejanja, obzorja.

Sklepni komentar: Inovativnost je dozorela v ozaveščen vzvod družbenega in gospodarskega preporoda. Vzpodbuja, spreminja, poziva k spremembi našega videnja sveta, političnih, gospodarskih in družbenih struktur. Da bodo ponovno služile človeku. V vzpostavljanju njegovega notranjega miru in uravnoteženega odnosa do narave, sočloveka, vesolja. Vsega kar je v nas in okoli nas. Kaj pa vi?

V imenu Vibacom tima,
mag. Violeta Bulc

Mednarodna InCo konferenca 2011 o inovacijskih ekosistemih

Business evolution

Density of Consciousness

Leadership within

Preboji

2011-04-13T02:56:00.000-07:00

V zadnjih letih smo veliko investirali v svoj celosten razvoj, tako podjetja kot mi sami. Pri tem nas je vodila potreba po boljšem odzivu na spremembe v okolju. Potreba po celostnem razumevanju številnih impulzov v prostoru, po razumevanju neznanega in negotovega.

Začetni rezultati, ki so posledica celostnega razvoja, so plodni in obetavni. Hkrati pa nas vse bolj zahtevne razmere izzivajo, da gremo dlje. Vzpodbujajo nas, da pogumno ocenimo, preoblikujemo in spreminjamo obstoječe strukture, ki podpirajo naš filozofski ustroj, ki so temelj našega delovanja in progresivnega razvoja. Vabijo nas, da pogledamo še globlje. V jedro našega dojemanja družbe in njene vpetosti v širši zemeljski in kozmični ekosistem. Da najdemo nekaj novega, ki bo služilo blaginji in uravnoteženemu trajnostnemu razvoju uspešnejše kot dosedanji sistemi in razumevanja.

V mrežah naštetega se porajajo številna konkretna vprašanja: ali je trenutni strankarski sistem, ki je prežet s podkupovanji, neiskrenostjo in egocentričnimi, enostranskimi odločitvami, še prava podlaga za demokratično družbo? Ali je “od zgoraj navzdol” hieararhični pristop k vodenju, ki predspostavlja superiornost in temelji na znanju, neuradnih povezavah in socialnemu statusu, res pravi način za 21.stoletje? Ali je borza, ki dovoljuje številne špekulacije, celo guljufije, res edini način, da uveljavljena ali novo nastala podjetja in nosilci idej lahko enostavno pridejo do svežega kapitala za razvoj? Mislim, da NE.

Sem pa prepričana, da so za prehod v sodobno družbo, potrebne večje in ne le lepotne spremembe na nivoju struktur, ki nas obdajajo in naj bi nas podpirale v iskanju optimalnih rešitev in ravnovesja. Da bi vas vzpodbudila v vaših razmišljanjih in iskanju odgovorov na zgornje pomisleke, vam ponujam v obdelavo 3 sklope pogledov, ki so se manifestirali iz izkušenj, znanja in povezav s prostorom.

Najprej vas vabim, da si pogledamo koncept (poslovne) evolucije.

Informacije s terena kažejo, da evolucija obstaja tudi v poslovnih okoljih, oziroma v vseh vrstah organizacij. Vzpodbujajo razmišljanje, da se prehodi med fazami ne dogajajo po nekih predvidljivih korakih. Nasprotno. Vsaka organizacija ima sebi lastno dinamiko razvoja. Vsaka potrebuje različno časovno obdobje za prehod iz ene faze v drugo. Slednje je odvisno tudi od izhodiščnega družbenega in ekonomskega stanja, v katerem organizacija deluje.

Video:Business evolution

V nadaljevanju vas vabim, da pogledamo, kaj je ključno vodilo (poslovne) evolucije.

Kaj res vodi evolucijske prelive? Kaj v resnici vzpodbuja razvoj našega življenja, odnosov, projektov in organizacij? Kdaj se razvoj v resnici zgodi? Bi to lahko bili ustrezni pogoji, v katerih delujemo, kot je značilno za življenjski krog bakterij? Bi to lahko bila gostota zavesti, ki je plod kolektivnega delovanja, radovednosti in ignorance?

Video: Density of Consciousness

Nenazadnje, kateri tip voditeljstva lahko sledi in polno deluje v novih razmerah?

Kako voditi svet, ki temelji na ustvarjalnosti, inovativnosti, intuicije, radovednosti in sposobnosti posameznikov ali skupin? Svet, poln nepredvidljivih premikov, neprestanih sprememb in globalizacije? Vse bolj postaja očitno, da sodobni voditelji ne vodijo več, vsaj ne v klasičnem smislu. Preprosto morajo biti polno prisotni v prostoru. Da navdihujejo ljudi. Da vzdržujejo tonus, energetski naboj mreže, povezav med ljudmi in povezav s potrebami ter cilji. Da z močjo lastne integritete in manifestacijo sprememb z zgledom, vzdržujejo inovacijski ekosistem kjer lahko ljudje varno in polno ustvarjajo, se razvijajo in delujejo. Trenutno tudi sama testiram opisan tip voditeljskega pristopa. Rezultati so vzpodbujajoči, hkrati pa razkrivajo številne neizkoriščene potenciale posameznikov, skupin in predhodnih evolucijskih faz razvoja. Pa vendar, moč kolektivne zavesti timov in podjetij, še posebej pa številne iskrice v očeh, potrjujejo, da smo na pravi poti.

Video: Leadership within

Če bi se radi srečali z različnimi novimi pogledi na razvoj naše družbe, inovacijskih ekosistemov, načini vodenja in primeri dobrih praks iz Slovenije, Avstrije, Indije, Kalifornije in Norveške, vas vabim, da se nam pridružite na 1. mednarodni InCo konferenci o inovacijskih ekosistemih, ki bo 21. aprila 2011, v Državnem Svetu RS v Ljubljani.

Skupaj bomo izzivali in iskali nove meje razumevanja delovanja sodobne družbe in prepričana sem, da bomo po tej konferenci razumeli več. Dajmo, zgostimo zavest prostora in aktivno ustvarjajmo našo sedanjost in prihodnost.

Pozdrav, Violeta

Inovativne lokalne skupnosti – potencial, ki lahko prebudi Slovenijo (morda tudi svet)

2011-03-16T04:13:00.000-07:00

Zdrava skupnost je osnovna celica družbenega razvoja. Je zibelka vrednot. Je prostor medgeneracijskega povezovanja, vez s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Je tisto jedro, ki lahko ponudi polje varnosti, zaupanja in spoštovanja, nujno potrebnega, da polno živimo svoje talente. Da ustvarjamo. Da polno razvijemo svoje sposobnosti. Da dodajamo svoj prispevek k ustvarjanju blaginje. A kot vsaka druga struktura, tudi skupnost za svoje uspešno delovanje potrebuje skrbnike, aktivne člane, vsebine. Potrebuje razumevanje svojega poslanstva in svojih notranjih moči. V Sloveniji se je pomen skupnosti zanemaril in razvrednotil. Prav inovacijski ekosistemi pa ponovno ozaveščajo njihov pomen in vlogo pri oblikovanju odprte družbe. Samo trdne, samozavestne, dinamične lokalne skupnosti se lahko uspešno povezujejo in proaktivno delujejo v regionalnih in globalnih mrežah. Konferenca o inovativni lokalni skupnosti (InLoCom 2011), ki se je odvijala v petek 11.marca 2011 v prostorih OŠ Šentrupert, je bila presežek v vseh pogledih. Potrdila je potrebo po bolj sistematičnemu in strokovnemu razvoju (inovativnih) lokalnih skupnosti. Udeleženci, organizatorji, soustvarjalci vsebin in prostor kot celota, smo vzpostavili polje zaupanja, spoštovanja in varnosti za vse prisotne. Nosilci vsebin (prezentatorji/govorci) so svoje izkušnje, razmišljanja in vizije podajali srčno, profesionalno, neposredno in iskreno. V prostoru je prevladovala energija radosti, zavesti, da se pravi projekti in prave potrebe vedno manifestirajo v uspešne zgodbe. Hkrati pa se je ponovno ozavestilo spoznanje, da le vrhunska znanja, profesionalni pristopi in visoka stopnja srčnosti ustvarjajo pogoje za trajnostno blaginjo. To je InLoCom zgodba.

Povzetki vsebine in utrip vzdušja:

Inovativne lokalne skupnosti so pomemben, neozaveščen del inovacijskega ekosistema. V času negotovosti, iskanja zdravih temeljev in vizije življenja, se vse več ljudi vrača k svojim temeljem, k skupnosti. Zato v slovenskem prostoru nastaja bogat spekter dobrih praks, ki vračajo zaupanje v medsebojno sodelovanje, v priložnosti, v dolgoročne usmeritve. Prav projekti na lokalnem nivoju s svojimi rezultati potrjujejo njihov vitalni pomen za regionalni razvoj in uresničevanje strateških smernic EU. Že uvodna predavanja so bila pronicljiva, neposredna in vizionarska. Podala so nova razumevanja pomena inovativnih lokalnih skupnosti in nakazala nove pristope za razvoj inovacijskega prostora.
Konferenca je izpostavila nekaj ključnih vsebin: samooskrba na področju hrane in energetike, podjetništvo in destinacijski management, kulturno dediščino, socialni kapital s poudarkom na socialnem podjetništvu in managemetu in vlogo inovativnega šolstva.

Udeleženci konference
Vir: Petra Krnc

Mag. Violeta Bulc:»…Iskrena potreba prostora in pravi projekti, ki potrebo nagovarjajo so pogoj za trajnostni razvoj.«, »…Inovativna lokalna skupnost spodbuja odprt, konstruktiven dialog, vzpostavlja pogoje sonaravnega razvoja.«, »Je vir za oblikovanje družbene blaginje; vsebuje področja naravne dediščine, kulturne dediščine, razvoj ljudi, socialno blaginjo.«, »Vse, kar počnemo, vse, kar delamo, šteje, vpliva na večjo celoto, katere del smo mi vsi.«, »Čas kot komponento, ki nas ves čas preganja, mora zamenjati gostota zavesti, razumevanje, da se vse zgodi takrat, ko smo na to pripravljeni.«

Mag. Blaž Kavčič: »…Potrebujemo spremembe, temeljite družbene spremembe o pogledih na to, kako delamo, ustvarjamo, kakšni smo do okolja in kakšni do sebe.«, »…Pozitivne spremembe na bolje lahko naredimo le skupaj.«, »…Inovativnost ne prenese hierarhije, nastaja v samoniklih vizijah posameznikov, v idejah, ki jim je vredno prisluhniti.«, »…Lokalna skupnost srka ideje od vsepovsod, je inovativna, pripravljena se učiti, kar je pogoj za razvoj – spremembe in inovacije se lažje razvijajo v okoljih, kjer so se ljudje pripravljeni aktivirati, ključno je motivacijsko okolje, ki je odprto za ideje, novo kvaliteto, nov produkt.«, »…Lokalne posebnosti so vse večji izziv načrtovalcev v prihodnost, kako staro umestiti v novo in oblikovati novo identiteto (arhaizem ali prihodnost).«, »…Inoviranje v smeri trajnostnega razvoja je ključni del podjetniškega razmišljanja – po zgledu tujine bi aktivnejšo vlogo lahko dosegle tudi regije.«

Aleksandra Gradišek, Rupert Gole, Violeta Bulc
Vir: Bojan Brecelj

Aleksandra Gradišek: »…Srce Slovenije, načrtno in kakovostno delo Centra za razvoj Litija, je primer prakse, ki je šel po poti inovativnosti. S projektom se povezuje naravna in kulturna dediščina – trkalo na grajskih vratih je logo, predstavlja trkanje na zavest posameznika, ki je osnova vsega napredka in delovanja v nekem okolju. Zibelka Srca Slovenije je v Litiji, kjer so začetni nameni Centra za razvoj Litija, da bi spodbujali podjetniške iniciative, prerasli v širši regijski koncept 12 občin.«

Dr. Rupert Gole: »…Slišim misli in stavke, ki mi vsakodnevno rojijo po glavi...pravijo mi, da smo na pravi poti, lotili smo se dovolj zgodaj (op.uresničevanja vizije), da bomo zgled drugim…Zgradili smo vrtec s kotlarno na lesno biomaso, elektrarno in polnilnico za električne avtomobile. S tem smo dokazali, da mislimo resno, hkrati pa smo zgled občanom… Občani se lahko priklopijo na v vrtcu proizvedeno energijo, na južni strani poševne strehe imamo sončno elektrarno, s polnilnico za električne avtomobile pa smo usmerjeni v prihodnost.«

Marjan Kardinar: »…Važna je ideja, posluh lokalne skupnosti.« in »…Razmišljajmo inovativno in z lastno glavo. V naši sredini smo prepoznali svoje ključne sposobnosti in naravne danosti in oblikovali tri ključne stebre našega razvoja: podjetništvo, turizem, družbeni razvoj s poudarkom na socialnem kapitalu«

Pozdrav župana Rupert Gole udeležencev
Vir: Petra Krnc

Vsebina, prezentacije, utrinki: InLoCom 2011

Mag. Violeta Bulc, iniciatorka InCo gibanja, direktorica Vibacom d.o.o.: InCo gibanje in inovativne lokalne skupnosti

Mag. Blaž Kavčič, predsednik DS RS: vloga inovativnih lokalnih skupnosti pri razvoju sodobne družbe

Aleksandra Gradišek, direktorica RCL d.o.o., Srce Slovenije: Srce Slovenije kot model razvoja inovativne lokalne

Mag. Agata Kopač, mag. Igor Glavan, Poslovni holistični center Vibacom: Pomen spodbujanja mikro in malih podjetij za razvoj inovativne lokalne skupnosti

Mag. Igor Glavan: »…Trg je danes globalni, prinaša priložnosti in slabosti; dostop imamo do bistveno večjega asortimana izdelkov in storitev … Manjša podjetja so lojalna lokalnemu okolju, ker od njega živijo, se zanj bolj potrudijo… Mala podjetja so agilna, hitro rastejo, so največji zaposlovalci, so inkubator, potencial za nastanek velikih podjetij, so zelo inovativna (prednost, ker niso konkurenčna v primerjavi z velikim korporacijam), vzpostavljajo konkurenco… Vloga lokalne skupnosti: MSP niso v prednosti v primerjavi z velikimi podjetjem, sploh glede zagotavljanja finančnih sredstev, treba jim je pomagati. Lokalne skupnosti morajo zagotavljati infrastrukturo (ind. cone, podjetniški inkubator), inovativnost spodbujati pri najmlajših, podjetnikih, kmetih in v sami civilni družbi.«

Dejan Podgoršek, direktor PortoAlpe d.o.o.: Destinacijski management in inovativni pristopi v lokalnih skupnostih

Dejan Podgoršek:»…Inovativnost in turizem imata veliko skupnega, ampak predpogoj je denar… Sprememba mišljenja je pripomogla k inovativnosti – ljudi med seboj razlikuje odnos do sebe, do družbe… Turizem je sebična dejavnost, ker iz lastnih interesov ohranja kulturno in naravno dediščino – treba je nehati prodajati dediščino, ampak začeti prodajati doživetja… Občina Šentrupert je inovativna občina – v ospredje je postavila človeka, ki tukaj živi. Tu se vidi premik v glavah, da gre za izgradnjo identitete lokalnega prebivalstva… Turist vidi produkt/destinacijo kot celoto, turist plačuje storitve na trgu, ker meni, da vi veste, kaj delate, kupuje doživetje, zato je za večje doživetje pripravljen plačati več.«

Sara Horžen, Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve: Koncept od zibelke do zibelke za krepitev razvoja lokalne skupnosti

Rupert Gole, župan Občine Šentrupert: Energetska samooskrba in razvoj lokalnih skupnosti

Marjan Kardinar, župan Občine Dobrovnik: Razvojne usmeritve energetske samooskrbe v Občini Dobrovnik

Franci Dovč, vodja projektov v Ekošoli in v Dnevnikovi prilogi Moj Dom: Župan kot spodbujevalec inovativnega preboja v nizkoogljično družbo

Nataša Smrekar, Zadruga za razvoj podeželja Jarina z.o.o.: Samooskrba s hrano in razvoj lokalnih skupnosti

Nataša Smrekar, Zadruga za razvoj podeželja Jarina z.o.o. »…V začetku leta 2010 smo vzpostavili mobilno oskrbo – sprva oskrba šol, vrtcev, gostiln tako, da so kmetje sami vozili hrano, zdaj pa imamo mobilno dostavo preko najema vozila (kmetje se tako ne ukvarjajo z distribucijo, ampak le s pridelovanjem hrane)… Stanje februarja 2011: oskrbujemo 7 vrtcev, 1 srednjo šolo in 26 osnovnih šol, gostince, od letos tudi fizične osebe na dom… Vzpostavili smo tudi lokalne tržnice – danes je v Šmartnem pri Litiji prvič prodaja lokalnih izdelkov na trgu, jutri pa v Ivančni Gorici.«

Domen Zupan, Zavod Ekovas: Kako razpoloviti porabo virov za trajnostno prihodnost
galerija
Prof. dr. Živa Deu, Fakulteta za arhitekturo: Vloga in pomen lokalne skupnosti v celovitem varstvu nepremične kulturne dediščine

Prof. dr. Živa Deu: »Pomembna je sodobna, okolju prijazna gradnja ... tudi navzven... potrebujemo večjo odgovornost, več posluha za estetiko – lokalne skupnosti naj to bolje urejajo.«

Lili Mahne, direktorica Notranjskega ekološkega centra: Inovativna lokalna skupnost na področju kulturne in naravne dediščine
Dr. Natalija Komljanc, Zavod RS za šolstvo, Središče za kakovost in raziskovanje: Odprte oblike učenja za razvoj inovativne lokalne skupnosti
Cveto Fendre, svetovalec U4energy: Vseevropski natečaj U4energy v povezavi z lokalno skupnostjo in šolo
Jasna Baloh Dominko, direktorica Fakultete Doba: Socialni management in njegova vloga v pri razvoju inovativne lokalne skupnosti
Simona Krebs, Nova NEGA, Simona Krebs s.p.: O jogi smeha

Več utrinkov s konference

Na konferenci so bile prvič podeljene nagrade za inovativne projekte v lokalnih skupnostih. Glavni namen nagrad je izpostaviti dobre prakse, podpreti izvirne rešitve in vzpodbuditi še več uspešnih projektov.

Nagrajeni projekti InLoCom:
1. Občina Šentrupert: Nizkoenergijski, nizkoogljični, lesen vrtec
2. Center za razvoj Litija d.o.o., Srce Slovenije: Razvojno partnerstvo 10 občin
3. Občina Škocjan: Aktivna e-Dolenjska
4. Društvo Fran Govekar, Ig: Koliščarji

Nagrajenci InLoCom nagrade 2011
Vir: Občina Šentrupert

Že četrto leto pa InCo gibanje podeljuje tudi nagrade mladim za njihove prispevke na področju inovacijskega komuniciranja. Za mlade je bila v popoldanskem delu tudi organizirana delavnica »Joga Smeha«, ki je prinesla veliko veselja in radosti – tudi med ostale udeležence.

Seznam nagrajencev InJo/InCo Jr. nagrade 2011
Fotografije InJo Jr. nagrajencev

In za zaključek še vtis Simone Krebs, voditeljice Joge smeha: »Najprej bi rada povedala, da sem zelo vesela, da sem bila prvič na takšni kreativni in inovativni konferenci, kjer sem dobila občutek kako smo v resnici vsi povezani. Resnično bi čestitala za pobudo in delovanje tega gibanja, ki sem ga zaenkrat spoznala le majhen delček. Delavnica za otroke je bila čudovita in kljub temu, da smo bili starostno zelo različna skupina se je izkazalo kako v resnici smeh deluje in povezuje, ne glede na starost in ne glede na titule. Predstavitev na sami konferenci pa je pokazala kako lahko v nekaj minutah smejalna vadba dvigne razpoloženje in samo energijo ter koliko si vsi želimo smejati. Kako čudovito. Upam, da sem uspela prenesti vsaj delček vedenja o smehu na vse udeležence in da so začutili, kako resen, enostaven in pomemben je smeh tako za posameznika kot celotno družbo.

Delavnica za otroke "Joga smeha"
Vir: Občina Šentrupert

Vsaka dodatna beseda je odveč. Se vidimo naslednje leto v Dobrovniku!

Naj se vibracije plemenitijo dalje, Violeta

Z zelenim poročanjem na Stanford

2011-02-15T03:43:00.000-08:00

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je izbral na javnem razpisu kandidatko za InJo štipendijo 2011. Tokrat jo je prejela Simona Drevenšek, ki s kolegi iz celega sveta že soustvarja nove priložnosti in vsebine inovativnega in inovacijskega novinarstva. Iz Silicijeve doline se nam je javila nekaj dni po njenem pristanku. To zgotovo ni njeno zadnje javljanje in veselimo se njenih svežih informacij. Naj ji misli dobro tečejo in naj se uspešno prepletajo slovenske in globalne prakse... SREČNO, Simona!

VB: Kaj vam osvojena štipendija pomeni?
SD: Velik osebni uspeh, da mi je sploh uspelo pridobiti to štipendijo, nadalje pa predvsem pozitivno izkušnjo na eni najprestižnejših univerz na svetu, kjer se rojevajo nova znanja. Programa, kakršen je InJo nisem videla še nikjer. Poleg tega je tokrat prvič program zastavljen povsem drugače, saj smo na programu le štirje novinarji (trije iz Finske in jaz), zaradi česar imamo možnost aktivno sodelovati v dejanskih projektih na Stanfordu, se nadalje izobraževati na področjih, ki so nam bila do izpred dveh tednov, ko so se začela predavanja in predstavitve, povsem tuja in razširiti obzorja, in se naučiti tudi, kakšen mora biti novinar prihodnosti. Stari koncepti, da je novinar le novinar, so v Silicon Valley že davno minili. Kot je rekel Mike Malone, prvi novinar, ki je začel pokrivati dogodke v Silicon Valley v 80ih, če želiš biti dober novinar, moraš znati delati v različnih medijskih okoljih, pisati knjige, iskati zgodbe in celo predavati. In program inovacijskega novinarstva odpira vpogled v vse omenjene sfere kot tudi spoznavanje vodilnih akterjev na tem področju.

Slika: Simona Drevenšek
Vir: Energetika.net

VB: Kaj so vaša pričakovanja?
SD: Že leta sem razpeta med Slovenijo in svetom. Po šestih letih življenja na Finskem in poročanja o zelenih tehnologijah in šest mesečnem delu v Nemčiji, me izredno zanima pobližje spoznati še Ameriko, ki velja za deželo priložnosti. Se ukvarjati z analizo vladne politike in investicij v bio goriva, obnovljive vire energije, jedrsko itd., saj vsi vemo, da imajo države sveta različne poglede in preference, v kateri energetski sektor vlagati in koliko lahko vanj vložijo. V Sloveniji se nagibamo k TEŠ 6 in novemu bloku nuklearke Krško, čeprav ne eno ne drugo po mojem mnenju ne vodi do trajnostnega razvoja in zelene prihodnosti. Kalifornija je v tem pogledu ameriška izjema in je za razliko od večine Amerike, tako rekoč na »fosilni energetski dieti«. V luči tega me zanima, kdo so akterji, ki spodbujajo »know-how« in ali je v Silicon Valley čutiti negotovost in brezposelnost? Koliko ljudi je zaposlenih v sektorju inovacij, tehnologije in zelenih službah v Kaliforniji in ali lahko ta trend apliciramo tudi na druge države? Na Stanfordu si torej v bistvu želim spoznati, kako efektivno povezati gospodarstvo, politiko in tehnologijo, ki so glavni atributi inovativnega novinarstva. Poleg tega bom s tem poglobila svoje znanje o gospodarskih investicijah in preferencah na področju obnovljivih virov energije, jedrske energije, okoljevarstva, zelene tehnologije in dosežkih na tem področju ne le v Silicon Valley ampak v ZDA nasploh.

Inovacijsko novinarstvo in inovacijsko komuniciranje je koncept, ki je dosegel globalne razsežnosti leta 2006. Slovenci smo del te sveže iniciative že od samega začetka. Le to soustvarjamo, jo razvijamo in vzpodbujamo v okviru InCo gibanja za inovativne preboje. Mag. Violeta Bulc je tudi članica programske svetovalne skupine za njen razvoj pri Univerzi Stanford, Kalifornija.

VB: Kaj je bil vaš motiv da ste se zanjo prijavili?
SD: V zadnjem desetletju je vse več govora o inovacijah, predvsem v energetskem in tehnološkem sektorju. Če pogledamo v zgodovino, se nam včasih zdi, da živimo v dobi tehnološkega napredka, ki je v 70ih in 80ih veljal za skorajda znanstveno fantastiko. Med državami, ki vodijo ta napredek so tudi ZDA. V Silicon Valley je nova miselnost še kako izrazita. Tako v ZDA na eni strani vidimo napredek in stremenje k zelenim tehnologijam (Kalifornija) in trajnostnemu razvoju, po drugi strani pa prizadevanja republikancev, ki želijo zmanjšati proračunska sredstva za omenjena sektorja. Eden izmed razlogov, zakaj sem se prijavila na štipendijo, je pobližje spoznati ključne akterje v tem procesu, raziskati, kateri faktorji vplivajo na politične odločitve in gospodarske naložbe v sektor obnovljivih virov energije in tehnološkega napredka. Poleg tega me izredno zanima tudi sektor biogoriv. Skupaj z EU in Brazilijo, so ZDA največji proizvajalec bioloških goriv. Večino pridelujejo iz koruze in ker so bio goriva dandanes videna kot prava pot za razbremenitev ogljikovih izpustov v naše ozračje, se povečuje povpraševanje po njih, s tem pa se kmetijske površine, ki so bile namenjene proizvodnji koruze za človeško porabo krčijo, produkti iz koruze se dražijo, saj naftna industrija kmetom plačuje več kot živilska. V tej luči je bil moj motiv za prijavo tudi, v pol leta, kolikor traja izobraževanje, v okviru dela v ameriški redakciji (Greentech Media, op.a.) natančneje analizirati omenjeni sektor in raziskati, ali gojenje žit na biološka goriva dejansko zvišuje cene žit za človeško porabo, ali prispeva k lakoti in revščini na vse več koncih sveta, kako se s tem spreminja kmetijski sektor in nenazadnje, ali so zelena goriva dejansko okolju prijazna. Vse prepogosto se namreč pozablja, da zaradi bio goriv izgubljamo kmetijske površine za lokalno poljedelstvo, z gnojili uničujemo ekosistem in tudi zaloge podtalnice. Spoznati koncept inovacijskega novinarstva na Stanfordu, ki je inkubator novega znanja in tehnologij (interent, nanotehnologija, bio-tehnologija itd.), je enkratna priložnost za širjenje perspektiv in prenos tam dobljenega znanja preko medijskih člankov v Slovenijo. Poleg tega pa s tem novinar osebnostno in razvojno raste tudi sam.

VB: Kako vidite vlogo inovacijskega novinarstva v razvoju inovacijskih sistemov?
SD: Inovacijsko novinarstvo je po mojem mnenju novinarski pristop, ki ne podaja le zgodbe, ampak tudi znanje, izkušnje, pro in kontra mnenja kot tudi vizije, kam naj bi razvoj vodil, kakšne so njegove posledic itd. Ko se npr. ukvarjamo z vprašanjem solarne energije in razvoja trga solarne industrije, ni pomemben le industrijski sektor sam po sebi, ampak tudi delničarji, investicijske banke, ki omogočajo investicije, organizacije, posamezniki. Da bi recimo spodbudili uporabo solarne industrije, morajo biti k temu nagnjeni tudi širša javnost, industrija in politika, ki morajo družno najti skupno pot in si prizadevati za dosego cilja. Mediji, usmerjeni v stil inovacijskega novinarstva, morajo postavljati vprašanja, biti dovolj senzibilni, da temo osvetlijo z vseh pomembnih vidikov inovativnega novinarstva, tako da zgodbo umestijo v širši kontekst, pri čemer se osredotočajo na tehnologijo, politiko, družbo in gospodarstvo. Inovacijsko novinarstvo mora, ne glede na temo, spodbuditi ljudi v širšem kontekstu, da spremenijo svoje navade začnejo kritično razmišljati, se zavedati, kaj se pravzaprav dogaja in na podlagi dobljenih informacij sami začno aktivno iskati rešitve. Kar lahko inovacijsko novinarstvo ponudi razvoju inovacijskih sistemov je opis ali predstavitev izobraževalne politike, analizo poslovnih modelov v tujini, razvoj tehnologij, gospodarstva, raziskav, itd. saj je vse našteto značilnost dobro delujočega sistema inovacij.

Kultura, veš svoj dolg?

2011-02-04T01:09:00.000-08:00

Razvoj slovenskega naroda je v veliki meri vezan na razvoj slovenske kulture. Zaznamuje naš odnos do nas samih, do naše okolice in sveta. Do življenja in naše vloge v njem. Zato danes, ko razmišljam o razvoju inovacijskih ekosistemov, razmišljam tudi o vlogi kulture in umetnosti v njih. In se vprašam: kje ste, naši umetniki, pisatelji, pesniki? Kje skrivate svojo moč, svoj navdih? Tako malo vas je čutiti med ljudmi, v središču življenja, v vrtincu izzivov in na poti iskanja novih vizij. Strinjam se z našo današnjo gostjo, ki pravi, da je, “včasih tako, da vprašanja, ki jih zastavlja umetniški tekst, ostajajo namerno odprta, in tudi to je v redu”. Pa vendar pri narodu, ki je tako globoko vezan na izraz notranje moči v obliku kulture in/ali umetnosti, njihovi nosilci ne morejo modrovati v zaprtih krogih in prostorih. Potrebujemo vas. Na pravi strani etike, svetlobe, napredka. Današnja zgodba je posvečena ženski, prijateljici, profesorici. Njej, ki razmišlja, raziskuje in odločno izpostavlja vlogo kulture in umetnosti v sodobni družbi. Jo kritično razgali skozi skandinavsko izkušnjo, ki je njena specialnost. Predstavljamo jo na naš kulturni praznik, državni praznik. Edinstven na svetu. Kot je edinstvena tudi naša gostja – Monika Žagar.

VB: Kdo je Monika Žagar?
MŽ: Ja, težko vprašanje kar za začetek! Ali ti vedno veš, kdo si? Saj se vsi venomer spreminjamo in na nas vpliva mnogo stvari - od neposrednega okolja do novih ljudi, od spominov do pričakovanj. Starejša kot sem, bolj se mi zdi, da je vse izmuzljivo. Trenutno sem zaradi smrti v družini bolj v tranziciji, kaj pa bo na koncu tega procesa, res ne vem povedat. Me pa zanima kako se bo izšlo.

Kratka biografija: sem Ljubljančanka, študirala na Filozofski fakulteti, kasneje na Univerzi v Oslu in Aarhusu, doktorirala na “University of California” v Berkeleyu iz skandinavistike. Zdaj predavam na Oddelku za nemščino, skandinavistiko in nederlandistiko na “University of Minnesota” v Mineapolisu. Prva knjiga mi je izšla na Dunaju, druga v Seattlu, tretjo še pišem. Vmes sem objavila še veliko člankov. Z veseljem se spominjam sodelovanja z zdaj že pokojnimi "Razgledi", ko sem iz čistega užitka pisala članke in kolumne. Zdaj včasih kaj napišem za "Ampak", vendar me kar naprej preganjajo administrativni roki in mentorsko delo na univerzi.

VB: Katere vsebine/dogodki so najmočneje vplivali na tvoj celostni razvoj?
MŽ: Sigurno najprej družinsko okolje, kjer so knjige in umetnost pomenile veliko, ravno tako urejene delovne navade in odgovornost do dela. Potem pa študentska leta v Ljubljani, od katerih se najbolj spomnim druženj kar tako, in razvnetih pogovorov o prav vsem: o alternativnih življenskih stilih, o antiavtoritarni družbi, o kajenju, o pomenu znanja, o glasbi, o gledališču in tako naprej.

VB: Kaj pa skupina, ki se je zbirala v “Šumiju”?
MŽ: Zdi se mi, da se o naših študentskih letih in o skupini okrog “Šumija” danes ve bolj malo, in da se vse skupaj zreducira na nek površen flower-power. V resnici je šlo za globoka izpraševanja o tem, kako uviditi in odločati o lastnem življenju, kako ga osmisliti tudi skupaj z drugimi, na demokratičen način. Glede na to, da je bilo politično okolje surovo in represivno, pravzaprav kar neverjetno.

Slika: Monika Žagar

VB: Kaj pa svet?
MŽ: Ja, na moj razvoj je zelo vplivalo tudi življenje po svetu: najprej v Skandinaviji, kjer sem odkrila, da Jugoslavija ni popek sveta, da vsakdo, ki razmišlja drugače še ni razredni sovražnik in da se da egalitarno družbo doseči brez ideološke represije. Potem pa seveda tudi univerza v Berkeleyu – odprtost prostora, svoboda razmišljanja, visok nivo znanja, obenem pa tudi prisotnost v širšem prostoru glasbe, klubov, dogodkov in recitacij, knjigarn, predavanj itd.

VB: Kaj torej v tvojem življenju pomenita Umetnost/Kultura z veliko začetnico?
MŽ: Ali misliš na bolj elitno kulturo? Meja med veliko in malo začetnico v umetnosti in kulturi se je v zadnjem času precej zabrisala. Pa vseeno: umetnost in kultura z veliko ali z malo mi veliko pomenita. Konec koncev, predavam književnost in dobrih tekstov je ogromno, nekateri so že klasiki, drugi pa bolj sodobni klasiki. Vendar je pisanje težko ločiti od širših kulturnih utripov. Kot mi le dovoljuje čas, obiskujem razna branja, filmske festivale, dogodke v Narodni galeriji, Muzeju moderne umetnosti ali v blues klubu tu okrog vogala v Mineapolisu, kjer redno igra Leo Kottke in gostuje tudi Neil Young. Kar mi je pri tem merodajno, je refleksija avtorja o svojem delu in kakovost, premišljenost in kreativnost dela, pa naj gre za prozo, dramo, sonete, film ali popularno glasbo.

VB: Kako vidiš vlogo kulture/umetnosti v družbi danes?
MŽ: Vloga kulture/umetnosti v družbi danes se je na eni strani zmanjšala, na drugi pa razširila. Kanona v klasičnem smislu obveznega branja ali repertoarja ni več, čeprav so njegovi vitalni deli še kako prisotni tudi danes. Umetnost nam dovoli, da obiščemo popolnoma drugačne prostore od naših, o njih razmišljamo, se nanje odzivamo, v njih uživamo in se od njih učimo. Ker je prostor umetnosti neomejen, je to tudi prostor svobode in individualnega razvoja. V tem prostoru začutimo svojo lastno kreativnost in drznost. V Sloveniji je umetnost vidna in prisotna, kar me vedno znova razveseljuje, pogrešam pa tisto širšo kulturo: kulturo dialoga in strpnega pogovarjanja, kulturo na cesti, odnos do narave, do živali.

VB: Kako pa doživljaš odnos mlajše generacije do kulture in umetnosti?
MŽ: Skrbi me, da mlajše generacije ne berejo več veliko, oziroma, da branje ali kar koli že počnejo, kar naprej prekinjajo zaradi neprestanih sms-ov, elektronske pošte, itd. Mislim, da sta za resnično umetniško delo, kot tudi za kreativnost in raziskovalnost, potrebna koncentracija in čas, kar pa je v današnjem času težko. Zato tudi Bolonjske reforme univerze ne podpiram, saj je čas, ko naj bi bili študenti vsaj v principu radovedni, inovativni, željni znanja in raziskovanj, skrajšan.

VB: Ali igra kultura/umetnost po tvoje pomembno vlogo tudi v dobi inovacij? Pri razvoju inovacijskih ekosistemov?
MŽ: Delno sem odgovorila že s prejšnim odgovorom. Ja, mislim, da nam umetnost da vpogled v polje možnega, v neke paralelne svetove. Nam da drznost, da se v nekaj spustimo, se angažiramo. Kultura/umetnost nam omogočita, da uvidimo, kaj je edinstveno, novo in za nas lepo. Da artikuliramo svoj pogled, pa če je ta še tako navzkriž z obstoječim. Da smo kritični, da ne sprejemamo vsega kar tako.

VB: Si specialistka za skandinavske jezike in skandinavsko literaturo, še zlasti norveško. Ali lahko vidiš kakšne vzporedne vzorce med Skandinavijo in Slovenijo? V odnosu do literature, pisateljev, pesnikov?
MŽ: To pa je zelo obsežno vprašanje. Morda le nekaj ključnih misli. Je veliko vzporednic pa tudi razlik. Zgodovinsko gledano obstajajo vzporednice zlasti med Slovenijo, Norveško in Finsko. Norveška je bila stoletja politično in kulturno odvisna od Danske in malo manj od Švedske. Za vzvod k politični samostojnosti (leta 1905) je uporabila prav kulturo, jezik in angažiranost intelektualcev in umetnikov.

Na oddelku za zgodovino na FF v Ljubljani, je o primerjavah med Slovenijo in Norveško nastala magistrska naloga, vodil jo je Prof. P. Vodopivec, sodelovala sva pa še Prof. Grdina in jaz.

Podobno Finska, ki je kot švedska provinca dolga stoletja kot uradni jezik uporabljala švedščino. Vprašanja v zvezi z uporabo finščine kot uradnega in knjižnega jezika in z oblikovanjem finske identitete, so galvanizirala širšo publiko sredi 19. stoletja. Ta kulturni proces je na koncu pripeljal do politične samostojnosti 1917. V obeh državah so proces osamosvajanja začeli in kasneje usmerjali pisatelji in intelektualci. O njih se še danes govori kot o očetih naroda ali velikih patriotih.

VB: Kaj pa odnos danes?
MŽ: Tako na hitro bi lahko rekla, da Skandinavija svoje umetnike danes lepo podpira.

Na Norveškem imajo bogat fond, ki podpira npr. branja pisateljev v tujini, prevode v tuje jezike, akademske delavnice za predavatelje skandinavistike v tujini, štipendije, itd. Podobno počne Švedska preko švedskega inštituta, obstaja pa še vrsta pan-skandinavskih organizacij, ki podpirajo širše nadnacionalne projekte. Pri tem ima Norveška prednost, saj je zaradi naftne industrije bogata država.

Obstajajo številni mehanizmi, ki vzpodbujajo npr. pisanje v materinih jezikih (namesto prevodne literature), nekatere, npr. knjižnično nadomestilo, imamo tudi v Sloveniji. Svojo vlogo pa igra tudi marketing. Kroji vsebine, ki pridejo v širše branje. Kot v Sloveniji, je skandinavska scena zelo razpršena, piše se veliko in v različnih stilih in z različnimi pristopi.

VB: V svoji knjigi govoriš tudi o etičnih načelih kulture in umetnosti. Še posebej o odnosu in vplivu umetnika in njegove stvaritve na družbo? Je umetnina lahko izdvojena in odtujena od aktualnega vpliva/obnašanja umetnika?
MŽ: Umetnina ima svoj umetniški jezik, ki je svojstven, družbeni vpliv pa se v njej lahko odraža, ali pa tudi ne. Odnos med umetnino in družbo je nepredvidljiv. Vpliv ene na drugo poteka po zapletenih poteh in včasih šele po dolgem času. V knjigi skušam potegniti paralelo med Knutom Hamsunom, njegovim vrednostnim sistemom in njegovo podporo nacistični okupaciji Norveške med drugo svetovno vojno. Ni res, da je njegova podpora nacizmu samo plod njegove starostne senilnosti, kot se rado trdi. Je logična navezava na njegov osnovni svetovni nazor, ki je vključeval tudi prezir do razsvetljenstva, omalovaževanje znanja in univerze kot institucije. Bil je tudi prepričan, da je demokracija sistem, ki daje ženskam in delavcem preveč pravic, in da se da z intuicijo, namesto z znanjem, spoznavati svet, razložiti zgodovino in vplivati na bodočnost. Od tu pa do Blut und Boden pa ni daleč.

Hamsun je v svoji dolgi in plodoviti karieri napisal velik opus, njegove prve knjige pa se zelo razlikujejo od kasnejših. “Glad”, napisan leta 1890 in ki je bil v slovenščino preveden v dvajsetih letih, je primer umetniškega dela, ki je bilo napisano kot manifest proti realističnemu romanu, za katerega je Hamsun zaničljivo dejal, da govori samo o piknikih in ljubezenskih zdrahah, o modernemu človeku pa ne pove nič. Torej glad ni družbena tema, ampak alegorija o umetniškem ustvarjanju. To je umetniško delo, ki z aktualnim trenutkom nima prav veliko skupnega. Vendar je Hamsun kasneje svojo poetiko spremenil in paralele med njegovimi političnimi prepričanji in vrednotami, ki jih vpleta v svoje kasnejše romane so očividne.

VB: Kaj pa Ibsen?
MŽ: Henrik Ibsen je dobra primerjava v smislu drugačnega obnašanja. On se je bolj odkrito odzival na spremembe v kulturnem in političnem okolju, vsaj v srednjem obdobju, kamor spadata tudi Hiša lutk in Strahovi. Navezava na aktualne družbene dogodke v Ibsenovih dramah ne moti umetniškega naboja in Ibsenovega družbenega sporočila se nihče ne brani, saj velja za progresivnega in radikalnega pisca.

VB: V čem je torej drugače pri Hamsonu?
MŽ: Kritiki so do nedavnega ostro ločili umetnost in družbeni trenutek, saj jim je avtonomnost umetniškega dela omogočila, da so Hamsunovo politiko odstranili kot nepomembno. Osebno menim, da ima pisatelj, še zlasti Nobelov nagrajenec, v določenih zgodovinskih trenutkih etične obveznosti do širše skupnosti, oziroma drugače povedano, da se med okupacijo ne moreš pustiti uporabiti v propagandne namene in podarit Nobelovo medaljo Goebbelsu. Včasih je tako, da vprašanja, ki jih zastavlja umetniški tekst, ostajajo namerno odprta, in tudi to je v redu. Težje je, ko umetniški tekst verjame v npr. genocidne projekte, pa ga umetniški status ščiti.

VB: Kaj bo tvoj naslednji korak? Je v pripravi nova knjiga? Kakšno bo njeno poslanstvo?
MŽ: Tudi moja naslednja knjiga bo namenjena Skandinaviji, čeprav upam, da bo zanimiva tudi za širšo Evropo. Gre za raziskavo tekstov, ki jih je objavila generacija posvojencev v Skandinaviji. Gre za otroke iz tako imenovanega tretjega sveta, ki so seveda državljani Norveške, Danske, itd. švedščina ali finščina jim je materin jezik, kulturno in politično se počutijo kot Skandinavci, pa jih zaradi njihovega izgleda kar naprej sprašujejo, od kod so. Od njih se pričakuje, da obvladajo, ali si želijo naučiti korejščine, da se dobro razumejo s priseljenci iz Južne Amerike, ali s političnimi pribežniki iz afriških držav, ali da jih kar naprej vleče “domov v Indijo.” Ti teksti postavljajo veliko vprašanj o oblikovanju identite, o vlogi našega izgleda, o naših stereotipnih pričakovanjih, o tem, kako uveljavljati drugačnost. In še naprej, kaj pomenita družina in kaj dom, kje je domovina in tako naprej. Zelo zanimivo.

Hvala za aktualnost, za širino, za izziv. Za razmišljanja o lastnem pogledu, o odnosu do kulture in umetnosti v današnjem času. Biti brez mnenja je nevarno. Biti brez energije za ustvarjanje in manifestacijo je jalovo. Upam, da bomo zmogli dovolj timskega duha, da presežemo oboje. Vse dobro, Violeta

Ko mladost že diha z modrostjo

2010-12-20T02:48:00.000-08:00

Včasih pozabimo kako čudovit je svet idej, vizij, želja in nasmehov. Da je le volja tista, ki jo moramo povabiti k sodelovanju, da se naše prave želje tudi uresničijo. Da iskrena misel pritegne vse kar potrebuje za svojo uresničitev.
Naj nam otroška neposrednost in igrivost odpreta ponovno vrata v svet doživetij, upanja, manifestacije in osebnega zadovoljstva. Dan to nosi v sebi. Preprosto. Odkrito. Iskreno. Še več. Tega se zaveda in svojo vznesenost polno živi in deli. Čeprav je le 13-letni fantič. A z globokim, malce odsotnim pogledom, ki vidi dlje, globlje.
Naj na krilih Danove energije zaključimo to posebno, zahtevno in hkrati bogato leto. Naj s čistostjo otroške neposrednosti in jasnih misli začnemo novo. Leto. Obdobje. Življenje. To je Danova zgodba.

Slika: Dan Poljšak

VB: Kdo je Dan Poljšak?
DP: Sem kar vesel 13 letnik, jadralec, mornar in konstruktor, rojen na Valentinovo.
Živim v Škofji Loki, že od malih nog pa sem povezan z morjem in jadrnico. Rodil sem se v jadralski družini. Uživam pri gradnji modelov bark, zelo rad pa tudi slikam z barvami na platna.

Dan Poljšak:
- jadralec v razredu optimist (optimist je jadrnica za otroke od 7 do 15 let - najbolj množična jadrnica na svetu):
- drugo mesto na italijanskem državnem prvenstvu leta 2006
- dvakratni naslov slovenskega državnega prvaka v kategoriji dečkov do 12 let, leta 2007 in 2008
- 1. mesto med kadeti v Italiji, mednarodni pokal Touring Trasimeno 2007
- član slovenske državne reprezentance 2008, 2009 in 2010, udeležba na EP na Gardskem jezeru 2008 in v Strunjanu 2009.
- umetnik:
- samostojna likovna razstava v OŠ leta 2008
- prva nagrada na mednarodnem natečaju Volvo ocean race za sliko jadrnice prihodnosti (preko 100 prispevkov otrok iz 30ih držav, absolutni zmagovalec vseh starostnih kategorij)
- konstruktor:
- načrti za model starinske jadrnice galeon in izdelava maket, ki ima vključeno tudi daljinsko vodenje krmila in jader. Barka je narejena iz lesa. Za boljšo vodotesnost je tudi plastificirana. Njeno plovnost je bila preizkušena na jezeru in morju.
- načrt in izdelava lastnega piratskega škunerja dolžine 4,5 m.

Slika: Dan Poljšak pri delu

VB:Kaj te navdušuje, kaj so tvoje sanje?
DP: Ko sem imel 8 let, je bil moj najljubši film Bratovščina Sinjega galeba. Potem sem hotel videti vse filme, v katerih so nastopali pogumni kapitani in pirati. Tudi sam bi rad postal kapitan. Kadar sem v kakšni marini, si vedno ogledujem jadrnice in razmišljam, kako bo izgledala moja.

VB:Kaj čutiš ko ustvarjaš?
DP: Kadar ustvarjam, sem v svojem svetu. Če slikam, imam najraje mir in kakšno dobro glasbo. Najraje poslušam italijanske pevce. Na morju rad plujem s Škrgo v družbi prijateljev, zelo rad pa izplujem čisto sam. Všeč mi je, da lahko sam vodim krmilo in obvladam vseh 5 jader ter naredim sam vse manevre.

ŠKRGA: jadrnica; inovacijski projekt Dana Poljšaka; izdelava lastnega piratskega škunerja dolžine 4,5 m:
- ideja je bila prvič predstavljena na InCo konferenci v Ljubljani, aprila 2009. Proces gradnje jadrnice je posnela tudi TV in pripravila pilotno oddajo za serijo z naslovom Mladi inovator.
- Jadrnica je namenjena mladim, da se na njej učijo mornarskih spretnosti in veščin. Pri izdelavi se je mladi konstruktor veliko naučil od atija in drugih mojstrov, saj je pri vseh korakih izgradnje jadrnice tudi sam sodeloval.
- Jadrnica živi že dve leti in posadke s številnimi otroki so si na na njej nabrale novih življenjskih izkušenj in dogodivščin.

Slika: Danova jadrnica Škrga

VB: Imaš drag hobi. Kdo ti pri tem vse pomaga?
DP: Vesel sem, ker me doma razumejo in pomagajo, kadar imam večje želje in načrte.
Super je, kadar mami dobi tudi kakšnega sponzorja. Tudi mojo prvo jadrnico »optimist« mi je podaril sponzor iz Italije in bil sem zelo ponosen. To je bila moja najbolj srečna barka.
Pred kratkim sem dobil tudi računalnik in opremo za načrtovanje.

VB: Kaj pa znanje?
DP: Veliko se učim od atija in mojstrov s katerimi delamo slupaj. Še več pa brskam po internetu, berem, gledam oddaje na mojo temo. Veliko se učim sam, na svojih napakah in odkritjih. Rad se družim tudi s priajtelji, z njimi jadram in razmišljam o novih idejah.

Danovo otroštvo: Že pri dveh letih je pričel risati in ustvarjati zanimive kompozicije iz barvnih lesenih kock. Pri igri je bil deležen spodbude in pohvale in talent razvijal naprej. Vedno je želel sodelovati pri vseh hišnih popravilih in pri štirih letih je že dobil svoje pravo orodje (kot veliki mojstri) ter leseno klop, kjer ga je lahko preizkušal.
Prvi model je bila enostavna kopija Titanika, nato je pričel graditi iz lego kock.
Najprej po priloženih načrtih, nato samosvoje. Vedno je vključeval različne mehanizme delovanja (od koles, dvigala, vzmeti, različnih prenosov…). Tako so modeli vedno zaživeli in delovali funkcionalno. Vzporedno je risal in pokazal izredno nadarjenost za prostorsko predstavo in več dimenzionalnost.
V prvih letih šole so nastajale predvsem črtne risbe, načrti in modeli iz lego kock, lesa, stiropora, kartona pa tudi materialov iz narave…
Največ podpore je bil deležen znotraj družine, a tudi v vrtcu in šoli so znali prepoznati njegove moči, predvsem pri likovnem pouku in tehničnih predmetih.

VB: Kakšen je odnos sošolcev, prijateljev in učiteljev do tvojega dela?
DP: Zelo različen. V glavnem v šoli že vedo, da imam zelo rad jadranje. Konec šolskega leta sem vse sošolce in razrednika povabil v jadralni klub na zaključni izlet. Tako smo se lahko vsi vozili po morju s Škrgo. Pogledali smo tudi Piran in šli skupaj na sladoled. Vesel sem bil, da sem lahko sošolcem pokazal del svojega življenja. V Škofji Loki o jadranju ne vedo kaj dosti.

VB: Kakšen je tvoj urnik?
DP: Med tednom sem v Škofji Loki, vsak konec tedna pa gre cela družina na morje.
Mami pravi, da živimo bolj nomadsko. Včasih spimo na jadrnici, včasih pa v Trstu pri noni.
Čez dan smo v klubu na treningih ali pa na regatah vsepovsod. Med tednom hodim dopoldan v šolo, popoldne pa najraje delam kakšen modelček. V zadnjem času tudi zelo rad slikam z oljnimi barvami na platno. Z atijem hodiva tudi na vadbo ki-aikido.

Dan je preko svoje družine ostal od rojstva tesno povezan z naravo, ki je njegova najboljša učiteljica. Cele mesece preživi v bližini morja, jadrnic. Prav tu se je naučil opazovati spremembe v okolju. Od vremena, do morske vode, ki nas obdaja. Posebno dimenzijo je v njegovo razmišljanje dodal vpogled v globino morske kapljice in seznanjanje s kristali, ki v sebi skrivajo posebno moč. Tako se je že v 1. razredu postavil po robu delitvi narave na živo in neživo, saj sta bila zanj voda živ element, ki ima svoj spomin. Povezanost z naravo izhaja tudi iz ljubezni do solin, kjer Dan preživi poletne počitnice, kar je tudi dvomesečni odklop od TV, računalnika in takrat je samo otrok narave.

VB: Kaj je zate najtežje? Kaj te najbolj razveseli?
DP: Ne vem, kaj je zame najtežje. Ničesar takega se ne spomnim. Najbolj me razveseli, ko dobim nov material za ustvarjanje. Makete, ki bi jih še rad sestavil so zelo drage, zato moram včasih počakati nekaj mesecev. Rad imam tudi počitnice in soline. Sploh, kadar so z mano na jadrnici tudi moji prijatelji, da lahko skupaj raziskujemo. Letos mi je ati dovolil, da sem sam krmaril in vozil našo 13-metrsko jadrnico Sandokan. Zelo sem užival, ko sem jo sam pripeljal na privez in zasidral.

Slika: Dan pri ustvarjanju

VB: Kako si predstavljaš svoje življenje?
DP: Zdaj živim vsak dan sproti in ne delam velikih načrtov. Mogoče bom kot kapitan plul na kakšni veliki ladji po svetu. Še raje bi bil na 15-metrski leseni jadrnici, ki bi bila moja. Ne vem, če bom dvojambornico - škunerja – sam zgradil. Verjetno bom kupil rabljenega in ga sam popravil. Rad bi imel tudi družino.

Slika: Dan Pošljak

VB: Pa še vprašanje mami Juditi. Kako družina doživlja Danov razvoj? S čim se ukvarjate?
JMP: V družini je povezanost z morjem in jadranje način življenja. Kadar se porodijo zanimive zamisli, jih poskusimo realizirati. Tako smo po večletnih prizadevanjih uspeli obogatiti morsko vodo z energijo narave po edinstvenem postopku, ki je doma in v svetu novost. V Sečoveljskih solinah na enemu izmed solnih fondov izdelujemo posebno energijsko sol. O tem smo napisali tudi knjigo Energija ujeta v kristalu soli. Pri tem projekti smo sklenili krog MORJE JE ŽIVLJENJE JE LJUBEZEN… V zadnjem obdobju postavljamo na noge lastne rešitve in tehnologijo senčenja v obliki sončnih jader. Izkušnje iz jadralskega sveta so pri tem zelo dobrodošle in nam pomagajo pri uresničevanju ideje, kako s pomočjo vetra ukaniti sonce. Tako je bil tudi Dan od malega deležen spodbude pri svojih zamislih.

Slika: Družinska slika

VB: Pa finance?
JMP: Ponavadi znamo premagati ovire, je pa takšno udejstvovanje kar precejšen finančni zalogaj.
Ves material za ustvarjanje, makete, dragoceni materiali in barve…Predvsem pa vse poti na morje, treningi, draga jadralska oprema ter številne oddaljene regate. V družini sta oba otroka obetavna mlada športnika, slovenska reprezentanta in to je velikokrat prehud finančni zalogaj. Najprej je pokale osvajal Dan, potem je sodeloval pri uvajanju sestre Lare in ta ga je v športnih dosežkih že prehitela. Lepo je, da vsak najde svojo potrditev za vloženi trud in delo.

VB: Kaj je največji izziv za družino? Kaj je največje zadovoljstvo?
JMP: Največji izziv za družino je, da bi ostali povezani med seboj in z naravo in da bi lahko realizirali naše projekte in zamisli. Želimo si, da bi nam naša prizadevanja in aktivnosti omogočale tudi finančno neodvisnost.

Pa še Praznično voščilo DANa in njegove družine.
Sposodili so si ga pri slovenski pesnici Lily Novi:

» Mi vsi smo kakor na palubi
in plovemo v neznano stran;
zato trenutka ne izgubi
in kar s teboj pluj, ljubi,
dokler ti svetli čas je dan.«

Srečno in prijetno 2011. Vibacom tim.
ps: Denar za voščila in praznična darila smo namenili v podporo Danu pri uresničevanju njegovih sanj; hvala ker ste z nami.

Etično poslovanje ima tržno vrednost

2010-11-29T01:48:00.000-08:00

Konferenca, ki je potekala v organizaciji »Forum on Ethics in Leadership« v evropskem parlamentu, je naredila na mene poseben vtis. Pa ne le zato, ker je obravnavala temo, ki je danes verjetno ključna za nadaljni razvoj naše civilizacije. Ker je povezala številne mislece, managerje, voditelje, in mladi potencial iz vsega sveta, da iščemo skupne temelje za razvoj bolj etičnega razvoja in sobivanja na planetu Zemlja. Morda predvsem zato, ker je povezala med seboj ljudi na zelo različnih nivojih etične ozaveščenosti. Na enem mestu. V enem prostoru. Z enim namenom: narediti korak naprej v smeri globalne družbene blaginje in človeka vrednega življenja v sozvočju s planetom Zemlja.

"World Forum for Ethics in Business (WFEB)":
• Platforma za promocijo in zaščito etičnega pristopa k razvoju podjetij in korporacij.
• Dialog in sodelovanje med privatnim sektorjem, akademsko sfero, vladnimi agencijami, mednarodnimi organizacijami, mediji, duhovnimi in ostalimi nevladnimi organizacijami ter ostalimi deležniki na osnovi poštenosti, osnovnih človeških vrednot in z namenom graditi zaupanje javnosti v poslovni svet.
• Razvoj odgovornih poslovnih mrež na osnovi izmenjave mnenj, izkušenj in dobrih praks.

Morda boste rekli, da so besede preveč nestvarne, visokoleteče, da se z njimi ne da zaslužiti in plačati pokojnin, neprimerne za čas v katerem živimo. Da je danes glavna skrb kako vzpostaviti nazaj gospodarsko ravnotežje. Po tem srečanju mi je postalo še bolj jasno, da poti nazaj ni. Da starega gospodarskega ravnotežja ne bomo več vzpostavili. Da se stari sistemi rušijo in kličejo po novih strukturah. V prostoru je preprosto nastopila kritična masa potrebe po spremembi. Vprašanje je le, kaj bo prinesla naslednja evolucijska stopnja.

“Potrebujemo novo paradigmo, nov tip voditeljstva. Ponovno moramo odkriti odgovornost in dostojanstvo. Današnje srečanje je majhen korak naprej…”
Mr. Nirj Deva, Vice President of the Development Committee in the European Parliament
“Če ni politične volje, ni razvoja gospodarstva. Izginotje etike, vodi v aroganco. Sprašujem se, če je prisotna resnična volja po spremembi sistema.
Moj predlog je: vzpostavitev globalne strukture, ki bi preprečil finančne katastrofe kot je sedanja…”
Amb. Jean-Paul Carteron, Chairmen and Founder Crans Montana Forum

Dejstvo je, da se vodilni ekonomski eliti podira struktura moči: na eni strani zaradi vse bolj ozaveščenih in izzvanih posameznikov, na drugi strani pa zaradi sistematičnega in vztrajnega globalnega pozicioniranja duhovno bogatejših in močnejših struktur, ki razmišljajo o stoletjih in ne o kvartalih.

Kratek povzetek sporočil srečanja v Bruslju, ki je bilo resno, zbrano, presunljivo:
• Nova družbena paradigma je potrebna in nastaja…
• Spremembe se dogajajo tako na strukturnem nivoju kot v vsakem posamezniku.
• Globalne korporacije, ki so se odločile za sistematično upoštevanje etičnih načel, so uspešnejše…
• Transformacija poslovanja v smeri etičnosti in trajnostnega razvoja, se implementira z močno osredotočenostjo vrhnjega managementa in vodenja z zgledom…

Ključna tema dvodnevnega srečanja je bila ETIKA (nanjo je v svojem govoru na InCo konferenci 2010 že opozorila prof.dr. Tadeja Jere Lazanski www.aktualno.biz: sreda, 21.4.2010); etika voditeljev, posameznikov, ki ustvarjajo nov nivo družbenega cikla od etičnosti, do gospodarstva, do družbenih in državnih struktur, civilnih gibanj in nazaj do etičnosti. 5000 let star model družbene soodvisnosti, ki ga je posredoval Sri Sri Ravi Sankar med enim od svojih prispevkov. Ne glede na kateri točki vstopamo in dvigujemo zavest, posledično vplivamo na vse ostale.

Moja osebna zmeda na začetku konference je izhajala iz prej nepoznane različnosti dojemanja osnovnega vzvoda družbe – etike. Po prvem dnevu se je čudovito skristaliziralo spoznanje, da je največji uspeh prav to, da toliko različnih voditeljev, z različnim dojemanjem vsebine in nivoja etičnosti, sedi skupaj v enem prostoru. Z namenom, da se sliši, posluša in se medstrukturno izobražuje na poti iskanja skupnih temeljev in nosilnih vsebin za sodobno družbo. To je bil zame tudi največji doprinos tega srečanja.

Znaki preporoda v odnosu do etičnosti v korporativnem svetu so prišli iz različnih sredin kot: Siemens-a, Unilever-ja, egiptovske borze, Educomp Solutions in podobnih, ki svoje poslovne modele dopolnjujejo ali celo temeljijo na družbeni odgovornosti in etičnosti. Iz lastnih prepričanj in visoke stopnje zavesti, pa tudi zato, ker so v tem prepoznali poslovno priložnost, ki se jim bogato obrestuje.

“Vedno imamo izbiro. Vodim podjetje z močnim stebrom družbene odgovornosti. To se mi je zelo bogato vrnilo. Ni ključno KOLIKO denarja ustvariš, ključno je KAKO ga ustvariš. Etičnost se splača…” (op. več kot 10.000 zaposlenih v 27 državah)
Mr.Shantanu Praksh, CEO, Educomp Solutions limited
“V Egiptu smo za bolj celostno spremljanje podjetij na borzi uvedli tudi ‘Indeks družbene odgovornosti’. Zdaj smo v dogovarjanju s Svetovno banko, kako prenesti to tudi v druge dežele….”
Mr. Mohmound Mohieldin, Managing Director, World bank
“Ustvarjanje vrednosti za vse člene v naši vrednostni verigi se nam je izkazala kot odlična poslovna poteza. Danes imamo izmerjen ogljični odtis za vse naše proizvode. Preusmerili smo se od vrednosti na delnico, k vrednosti na deležnika…” (o.p. letošnji korporativni nagrajenec)
Mr. Miguel Veiga-Pestana, Vice-President, Global External Affairs, Unilever
“Implementacija etičnega poslovanja po škandalu 2006, se nam je odlično obnesla. Siemens še nikoli ni tako dobro posloval kot v po-škandalnem obdobju. Ključna je bila javna zaveza CEOja, da se Siemens nikoli več ne bo posluževal podkupnin za pridobivanje poslov. To se je preneslo na vsakega zaposlenega. Naša glavna poslovna usmeritev je eko inovativnost in družbena odgovornost….”
Mr. Josef Winter, Chief Compliance Officer, Siemens AG

Pa vendar, dvorana se je odzvala vzhičeno in pretreseno dvakrat. Ob razmišljanju dveh velikih mož mednarodnega prostora, ki sta v odnosu do etike poleg struktur in sistemov močno izpostavila vlogo človeka, posameznika. Pomen razumevanja naših čustev in dejanj na nivoju osebne odgovornosti. Zgodovina nas namreč uči, da povsem normalni ljudje sodelujejo pri grozljivih zločinih. Zaradi pomanjkanja dojemanja lastne odgovornosti in posledic svojih lastnih dejanj, tudi v širšem kontekstu. Zato je bil poziv k večjemu razumevanju naših lastnih čustev pravi in na mestu.

In morda so prav dežele, kjer je etičnost dosegla najnižjo točko tiste, ki lahko prispevajo k oblikovanju največjih sprememb. Za neetično obnašanje globalnih korporacij v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki smo odgovorni vsi, ki kupujemo njihove izdelke, ki podpiramo njihovo rast. Za to lahko poskrbimo mi. Za neenotne in podkupljive lokalne oblasti bo morala poskrbeti vsaka država zase. Tu je priložnost za nas vse, da razumemo, kaj plačujemo z izdelkom na polici ali storitvijo in koga volimo.

“Naša življenja vodi naš notranji svet. Od tam pridejo naše misli in aktivnosti. A le redko si vzamemo čas in pogledamo svoja čustva. Pomanjkanje izobraževanja o naših lastnih čustvih vodi normalne ljudi do grozljivih dejanj. Zločine izvajajo normalni ljudje….
Samo izobraževanje in osveščenost vsakega posameznika, bo vodilo v bolj kakovostno kolektivno zavest…. Mladi potrebujejo vzornike…”
Sri Sri Ravi Shankar, Founder, International Association for Human Values,
voditelj največje nevladne organizacije na svetu
“Resni problemi se pojavijo, ko so potrebe in odgovornost neuravnotežene. Ustvarite voditelje, ki bodo razumeli, da vodijo za dobro družbe kot celote. Potrebujemo korake in odločitve, ki bodo ustvarjali več sreče in zadovoljstva, ne pa strahu, med ljudmi….
Poudarek mora biti tako na strukturah, kot na posameznikih… vedno moramo opazovati svoje obnašanje in tudi vsebino strukture v kateri delujemo…. V mafijskih združba ljudje zelo pošteno delujejo, sicer sledi kazen; struktura sama pa ima brutalna pravila…”
Mr. Luis Moreno-Ocampo, Chief Prosecutor of the International Criminal Court (ICC)
“V Afriki smo preskočili bakrene žice v telekomunikacijah in prešli naravnost v digitalne in brezžične povezave. Morda lahko ta skok naredimo tudi v stilu vodenja…. Afrika je utrujena. Išče novo paradigmo na temelju etičnosti. Stavimo na mladino…”
Mr. Dale Olujede, CEO and Publisher, Timbuktu Media, edini nosilec Pulitzerjeve nagrade iz Afrike, letošnji individualni nagrajenec

Naj povzetke in razmišljanja iz 7. mednarodnega simpozija o etiki v poslovanju zaključim še z mislijo astronavta in predsednika korporacije, ki razvija motorje za vesoljska plovila, da bo človeštvo verjetno spoznalo lepoto Zemlje in cenilo vse kar prinaša šele, ko jo bo gledalo iz drugega planeta. Pa vendar mirno in z veliko težo poudari, da se odnos do etike začne v družini, torej v civilni družbi, ki vpliva na družbene etične vrednote, ki vplivajo na etiko v gospodarstvu, ki vpliva na etiko v politiki, ki vpliva.....

“Šele, ko se bo človeštvo preselilo na druge planete, bo ugotovilo neizmerne darove Zemlje in jo spremenilo v kozmični park, kamor bodo ljudje hodili na dopust…
Samo poglejte kaj počnemo z našo atmosfero danes; že preko 20.000 objektov plava tam zgoraj, mnogi brez povratne vozovnice…. Kdo je za to odgovoren?
Etičnosti se učimo doma… veže nas globoka odgovornost, da to etičnost prenesemo tudi na svoje otroke…”
Dr. Franklin Ramon Chang-Diaz, President and CEO, Ad Rocket Company, 7 poletov v vesolje

Naj vam bo tokratna številka Aktualnega 2.0 v pomoč, da poiščemo svoje lastne temelje etičnosti. Da jih kritično pregledamo in ocenimo, zakaj in kako jih vgrajujemo v svoje vsakdanje življenje, delovanje, ustvarjanje. Meni sta bila ta dva dneva v veliko pomoč. Hvala organizatorjem za povabilo in priložnost, da sem ponovno ozavestila svojo notranjo lepoto, moč in energijo za prihodnje delovanje. Ko se bomo ozrli nazaj skozi prizmo nove zavesti, nam marsikatera dejanja, odločitve, ukrepi preteklosti ne bodo več jasni. S prekrški in kršitvami naj se ukvarjajo vzvodi pravne države. Na vseh nas, ostalih državljanih in prebivalcih Zemlje pa je, da se odločimo, kako bomo delovali od danes naprej in v naslednjih desetletjih in stoletjih. Vem, zveni malce preveč preroško, daljnosežno, a je v resnici zelo prizemljeno. Vsak družbeni napredek se je začel pri odločitvi posameznika. Pri prvem malem koraku, ki je v množici vseh ostalih korakov dobil smisel in odprl pot nadaljnjemu razvoju. In naj zaključim z mislijo, za katero sem dobila navdih pri starem kitajskem reku, »Vizija brez izvedbe je jalova, izvedba brez vizije pa nevarna«. Naj se dolgoročni pogledi plemenitijo s premišljenimi akcijami in na temeljih etičnosti. Poskusimo, menda se splača! Violeta

Ne prezrite! Violeta Bulc na TEDx: http://tedxljubljanawomen.eventbrite.com/

Civilne iniciative! Čas je, da opolnomočimo svojo vlogo v inovacijskem ekosistemu!

2010-11-04T04:46:00.000-07:00

Ustvarjanje dodane vrednosti kot ključnega vzvoda za razvoj blaginje v moderni družbi, je v zadnjem času domena inovativnosti. Pa ne samo v gospodarstvu. Resnično bistvo in narava inovativnosti vzpodbuja in omogoča veliko globlji proces preobrazbe. Notranja moč manifestacije in transformacije inovativnosti je dovolj velika tudi za sistematično in trajnostno preoblikovanje družbenih razmerij in struktur. V smeri odprte, dinamične družbe. Zato skozi socialno in organizacijsko inoviranje lahko varno nadaljujemo evolucijo naše civilizacije. V proces vabi vsakega posameznika, tebe, mene, naše otroke, državljane, bankirje, delničarje, tabornike, učitelje, proizvodne delavce, predsednike, da polno zaživijo svoje bistvo.

Kje pa se lahko pridružim družbeni transformaciji?

Kjerkoli. V svojem domu, krogu prijateljev, na delavnem mestu. Znotraj nas samih. Torej, na kateremkoli nivoju in v katerikoli skupnosti ali organizaciji, ki ima ljudi, ki jim je mar. In to je bistvo civilnih iniciativ. Da smo ljudje pripravljeni narediti korak, ki ga dovolijo naše noge. Naprej. V stran. V novo smer. Kot o tem lepo piše Jaka Lucu v uvodniku zadnjega Poleta.
“In ko so prvi koraki narejeni, čutim spremembo. Ni me več strah. Zato je morda prav, da tudi na strukture pogledamo drzno in se vprašamo, kaj lahko naredimo bolje. Na primer, pri financiranju civilnih iniciativ. Zamislimo si, da denar za civilne iniciative ne prihaja več iz vladnih krogov, krogov interesnih skupin in/ali multinacionalk, ampak od tistih, ki imajo največji interes, da je družba uravnotežena in dinamična: državljank in državljanov. Iz civilno nadzorovane javne fundacije, ki ji pripada del davkoplačevalskega denarja, predno se prelije v aktualne vladne programe. Potem bo civilna iniciativa lahko delovala neodvisno, kot pravi partner formalnim vladnim struktiram. Lahko bo polno ozavestila svojo vlogo in polnomočno soustvarjala odprto družbo”. To je moja vizija.

Slika: InCo/ChangeTheGame dogodek

18.oktobra 2010 smo v organizaciji InCo gibanja poslali v svet sporočilo. Iz Državnega Sveta RS. Ritem civilnih iniciativ se je čutil daleč in globoko. Pokazali smo, da nas je veliko. Da je naše delo množično. Da z minimalnimi sredstvi že klijejo zdrava semena odprte družbe, vredne naše civilizacije.
Današnja zgodba beleži vibracijo, ki je bila poslana na vse konce Slovenije in v svet. Priključite se ji in z vami bo lahko segla še dlje. Z njo že danes vidim preko trenutnih pasti. Preko uničujočih zgodb in strahu. Vem, da lahko vidite tudi vi.

Ker je imel dogodek mednarodni značaj, vire pa imamo omejene, so vse prezentacije ostale v izvornem, angleškem jeziku. Hvala za razumevanje.

NAMEN:
- prikazati pomembnost in vlogo nevladnih gibanj ali iniciativ pri vzpostavljanju odprtih inovativnih ekosistemov (na regionalnem, državnem, občinskem ali organizacijskem nivoju)
- prikazati orodja, strukture, projekte in skupine udeležencev, ki so potrebni za delovanje takih iniciativ, osnovana na podlagi izkušenj in modelov InCo gibanja
- prikazati pomembnost različnih iniciativ, ki se med seboj podpirajo v smislu izboljšanja socialnega kapitala in prispevajo k progresivni spremembi v družbi in odprtemu inoviranju
- poudariti pomembnost med-regionalnega in med-kontinentalnega mreženja in sodelovanja za uspešen razvoj regionalnih in lokalnih inovativnih ekosistemov.

Slika: InCo/ChangeTheGame dogodek

Predstavitev novih InCo iniciativ , Violeta Bulc, Vibacom:

13. ”Innovation Excellence” – best innovation performance and sustainability in ecosystems”, Dražen Carić, i.c.i.c.
14. "Leadership for innovation ecosystems", Sonja Klopčič, Trimo.
15. "The story that was recognized at InCo 2007", Videolectures, IJS.
16. "New community tools for a new civil movements and engagements", Uroš Strel Lenčič, Ordo.

Komentarji iz občinstva

“The Pattern Language of Innovation Movements! – What can we learn from existing patterns to co-evolve global, regional and local innovation ecosystems?”, Thomas Fundneider & Stefan Blachfellner, "ChangeTheGame Initiative".

Vse prezentacije so dostopne na povezavi: http://www.incomovement.si/inco-initiative.

Slika: Stefan Blachfellner in Violeta Bulc

Oktobrski dogodek v Državnem Svetu se je zgodil, ker so kolegi iz Avstrije, ki se zbirajo okoli iniciative “Change The Game”, želeli slišati našo zgodbo kako in zakaj je nastalo InCo gibanje. To preprosto povabilo, vprašanje je postalo več kot le izmenjava izkušenj. Omogočilo je kratek postanek in ozaveščen pogled nazaj. Pripomoglo je k oblikovanju spoznanja, da se gibanja kot je InCo gibanje in njegovi rezultati, ne zgodijo sami po sebi. Zgodijo se, ko so pogoji pravi. K temu pa prispevajo vsi, ki so te pogoje soustvarjali. Zato so tovrstni dogodki pomembni tudi zato, da omogočijo oblikovanje spoznanj, kako tesno smo vsi med seboj povezani. Koliko moči lahko črpamo že iz same zavesti, da nismo sami. Iz vpetosti s somišljeniki in soustvarjalci. Dejstvo, da je bil dogodek v Državnem Svetu je srečanju dalo še poseben, strukturni pomen. Zadnjih 5 let delovanja InCo gibanja je utrinek z visokim energetskim nabojem. Resničen utrinek. In samo upam lahko, da je hkrati tudi inspiracija vsem, ki ste še varno zaviti v svoje sanje in razmišljanja, da stopite v svetlobo in postanete sprememba o kateri sanjate.

Violeta

“Opazuj ljudi, ki poizkušajo spreminjati pravila, saj je to prvi znak pomembnih sprememb”, J.A. Barker

2010-10-14T00:54:00.000-07:00

V zadnjem letu čutim razliko v prostoru. V izražanju strasti pri ljudeh. V vse pogostejšem povezovanju človeških umov po celem svetu, v iskanju odgovorov na številna temeljna vprašanja. Opažam iskrene pobude, ki izzivajo in vabijo ljudi k akciji, k ustvarjanju lastnega mnenja, k so-ustvarjanju in inoviranju, k razvoju organizacijskih in socialnih inovacij. Tehnologija ne more več reševati pravih izzivov, s katerimi se sooča naša civilizacija. Čas je, da spremenimo igro. To je zgodba o taki iniciativi. Gre za vizijo in iskrena prepričanja, ki lahko naredijo razliko. To je zgodba o človeku, ki stoji za vsem tem. Dovolite si, da vam razširi vaše zaznave in začutite še eno vibracijo, ki posega v nekaj novega. Uživajte v branju.

VB: Kdo je Stefan?
SB: To je težko vprašanje. Prvič, sem oče in družinski človek, ki živi v prijetnem mestu Salzburg v Avstriji. Drugič, sem podjetnik. Imam svoje podjetje in sem udeležen v številnih drugih podjetniških projektih v Evropi in na Kitajskem. Tretjič, delno sem zaposlen kot univerzitetni predavatelj in poučujem 9 predmetov na treh univerzah v Avstriji.

Ne zamudite dogodka v Državnem Svetu Republike Slovenije, 18.10. 2010 med 9:00 in 16:30, kjer bo potekala izmenjava dobrih praks za oblikovanje inovacijskega ekosistema in pogojev trajnostnega razvoja; gostili bomo kolege iz Avstrije, elektronsko pa tudi Indijo, Izrael, Madžarsko in povezali ključne izkušnje nevladnih iniciativ za vzpodbujanje in razvoj odprtega prostora.
»InCo gibanje«, »ChangeTheGame iniciativa«, »Stanford po Stanfordu«, in druge iniciative slovenskega prostora, ki soustvarjajo odprto družbo. Pridružite se in soustvarjajte!

VB: Kaj je vaša strast?
SB: Zelo me zanima povezovanje ljudi, v smislu, da omogočim viziji, idejam in projektom, da privrejo na plano. V prvi fazi so potrebni pravi ljudje. Najbolje je, da le-ti izhajajo iz različnih poslovnih okolij, iz znanosti, oblikovalstva, umetnosti ali civilne družbe. Zelo rad sodelujem pri nastajajočih projektih. Raznoliki timi in projekti so ponavadi polni energije in navdušenja ter dajo celovit pogled na izzive in njihovo reševanje.

VB: »Change The Game« (»Spremeni igro«). Za kaj gre pri tem?
SB: Pred približno tremi leti je skupina strokovnjakov s področja poslovnega obveščanja (»business intelligence«) in informacijske etike organizirala okroglo mizo na posebno temo: »ko poslovno obveščanje sreča moralno inteligenco« (»business intelligence meets moral intelligence«). Prisotni so v medsebojnem pogovoru zaključili, da je nekaj hudo narobe v načinu, kako se danes posluje, in kakšen vpliv ima to na družbo. Te osebne izpovedi so bile izrečene, preden je udarila gospodarska kriza. Odločili smo se ustvariti majhno skupnost, mene pa so prosili, da jo vodim. Ko sem se z vlakom vračal domov, ter sem podzavestno premleval vtise o samem dogodku in globokih razmišljanjih, katerih del smo bili vsi, me je prešinila misel ameriškega futurista, Joela A. Barkerja: »Ne čakaj na to, da se trendi izoblikujejo. Namesto tega opazuj ljudi, ki poizkušajo spreminjati pravila, saj je to prvi znak pomembnih sprememb. In ko se pravila spremenijo, se lahko spremeni cel svet.« Takoj sem se odločil, da bom skupnost poimenoval »Change The Game Initiative« (»Pobuda za spremembo igre«), in da je naš namen, da povežemo ljudi, ki spreminjajo pravila.

Stefan Blachfellnerjevi (indaba-consulting.at) najpomembnejši projekti: sodelovanje s centrom za upravljanje znanja na Univerzi v Linzu v Avstriji, odlična učna izkušnja; »Izobraževalno področje Almtal«, kjer smo povezali ljudi iz treh različnih skupnosti in s tem pokrili celo dolino v Avstriji; osebno medkulturno izobraževanje na Kitajskem v sodelovanju z eno največjih tehničnih fakultet v Shanghaju, kjer želimo vzpostaviti učečo organizacijo s poudarkom na kvalitativnih izboljšavah v izobraževanju; globalna pobuda Change The Game, mednarodna mreža in vozlišče na področju inovacij.

VB: Kdo so člani?
SB: Predani podjetniki, vodje, izvršni direktorji, managerji, državni uradniki, raziskovalci, novinarji, svetovalci, prosti igralci in umetniki se danes združujejo v okviru pobude. Nekateri so lastniki podjetij, spet drugi so zaposleni v podjetjih, vladnih agencijah, nevladnih organizacijah, univerzah, raziskovalnih laboratorijih, medijih in lokalnih ter svetovnih skupnostih. Nekateri imajo poslovno izobrazbo, drugi s področja sociologije, psihologije, zgodovine, filozofije, komunikologije, informatike, matematike, biologije in umetnosti. Nekateri pa se preprosto učijo iz življenja.

Foto: Stefan Blachfellner in Violeta Bulc

VB: Kako deluje? Kaj je vsebina?
SB: Razvija se s priložnostmi, ki jih ljudje ustvarjajo, ko se povezujejo med seboj. Te povezave je seveda potrebno negovati in jih ohranjati pri življenju, in to ne samo na enostavni prijateljski osnovi. Zaradi tega sedaj delamo na naslednjih korakih na poti do naše vizije, t.j. postaviti omrežje in vozlišče na področju inovacij. Želimo odkriti medsebojno povezavo med etiko in inoviranjem ter njenim vplivom na družbeno, ekološko in ekonomsko vzdržnost poslovnih modelov, organizacij in družbe v celoti.
Istočasno, ko smo si zamislili pobudo »Change The Game«, sem se sestal z Alexandrom in Kathio Laszlo na bienalu »International Federation for Systems Research Dialogs« v Avstriji, kamor sem bil prvič vabljen leta 2008. Oba sta zelo navdihujoča. Ne samo, da sta me spodbudila k temu, da je pobuda o skupnosti zaživela, ampak sta mi podarila tudi to lepo misel: »Inovacija brez etike je slepa. Etika brez inovacije je slepa.« Naša vodilna načela prav tako tudi člani pobude »Change The Game« nikakor niso ne dolgočasni ne slepi.

VB : Zakaj zdaj?
SB: Mislim, da zato, ker je bil in še vedno je pravi čas. S tem, ko je človeštvo ponudilo rešitve, ki so pripeljale do blaginje, je povzročilo tudi številne težave, ki (lahko) vodijo v nazadovanje. Vprašanje ostaja, ali bomo sposobni rešiti npr. okoljske, družbene in kulturne probleme. Mislim, da. Pogovarjal sem se s številnimi znanstveniki in navadnimi ljudmi, ki že delujejo v smeri iskanja možnih rešitev, s tem da poizkušajo spreminjati skupna pravila. Morda so oni tisti, ki bodo spremenili obstoječo paradigmo. Tako imamo opravka z zelo resno zavestjo, a hkrati igrivim umom, in zelo resnimi temami. V ekonomski logiki in ustvarjanju dodane vrednosti iščemo paradigme, ki se potrjujejo v življenju.

VB: Kako so take pobude sprejete v Avstriji? Kakšen je odnos družbe do inoviranja v Avstriji? Ali obstaja kakšno gibanje v civilni družbi (NVO) za podporo inoviranju?
SB: Kar se tiče dojemanja naše družbe… uh, to je težko vprašanje, saj (še) nimamo izoblikovanih meril. Inoviranje je v Avstriji družbeno sprejeto in je del uveljavljenega načrta, ki pa ga poskušajo vpeljati predvsem interesna združenja, kot sta gospodarska zbornica ali avstrijsko združenje za industrijo. Mogoče ravno zato, ker je vse skupaj zelo dobro organizirano, izgleda, da ni potrebe ali prostora za delovanje civilne družbe na tem področju. Kljub temu smo bili z razvojem socialnega podjetništva v Avstriji priča nekaterim zanimivim pobudam, kot npr. ustanovitev »Vozlišča« (»The hub«) na Dunaju, ali zbor ljudi, ki se ukvarjajo z dizajnom in inovativnostjo, na srečanju Lift@Austria z naslovom »Omogoči! Temeljito inoviranje na področju družbe, gospodarstva in znanja« (»Enable! Profound Innovation in Society, Economy & Knowledge«), ki sta ga soorganizirala Thomas Fundneider in Markus Peschl, tudi člana naše pobude. Pa tudi pri naši pobudi »Change The Game« gre za neke vrste spremembo paradigme.

VB: Kako ste organizirani?
SB: V našem DNK nimamo opredeljene pravno formalne oblike in lastništva, kljub sponzorstvom, pa tudi ne uveljavljenih poslovnih ali političnih interesnih skupin. Mi smo bolj ne-organizacija. Nekoč sem slišal, da je naše ime preveč agresivno in napredno za obstoječe panoge in podjetja. Vendar se je od takrat veliko spremenilo, saj se je celo izraz »nosilci sprememb igre« uveljavil v besedišču inovacijskih gibanj in managerskem žargonu.
Naš namen je, da bolj privlačimo posameznike kot organizacije. Zato smo se odločili, da povežemo svetovne ume namesto regij ali držav. Danes povezujemo ljudi iz Argentine, Avstrije, Brazilije, Kitajske, Danske, Nemčije, Madžarske, Indije, Mehike, Portugalske, Slovenije, Španije, Švice, Velike Britanije in ZDA.

Otipljivi in neotipljivi rezultati pobude:
Neotipljivi rezultati so povezave med našimi člani, ki vodijo do – kot boste temu rekli – otipljivih rezultatov, ki so objavljeni na naši spletni strani. To so npr. mnoga vabila na znanstvene in strokovne konference po Evropi in celo Avstraliji ter številne publikacije.
Ustanovili smo raziskovalno skupino, ki se je sestala v okviru pobude Change The Game na temo »Kontroling za trajnostni razvoj«, saj verjamemo, da moramo spremeniti obstoječe sisteme merjenja in upravljanja, da bi lahko tako spremenili naše dojemanje in odločitvene sposobnosti. Smo člani Mednarodnega združenja za raziskave sistemov (»International Federation for Systems Research«) na področju »Učečih sistemov za trajnostni razvoj« (»Learning Systems for Sustainability«), kjer trenutno poizkušamo okrepiti raziskave na področju vplivov inovativnih in etičnih poslovnih praks. Podprli smo ustanovitev socialno-podjetniške zadruge z imenom »ThinkCamp« skupaj s zvezo »Coalition for the Global Commons« in pobudo »Global Marshall Initiative«. »ThinkCamp« podpira inovatorje s področja trajnostnega razvoja pri uresničitvi njihovih projektov. In še veliko drugega…

VB: K čemu stremite v prihodnje?
SB: Naš naslednji korak je utrditev pobude. Ustanovili smo svetovalni odbor. Prvi člani našega odbora so tudi med najbolj aktivnimi: Alexander in Kathia Laszlo, Thomas Fundneider, Stefan in Manfred Blachfellner, in ti, Violeta Bulc. Inoviranje in etika ostajata v središču naših aktivnosti, obenem pa opažamo trend v združevanju le-teh z dizajnom, kar postaja naš novi fokus. Ne samo tehnološki dizajn, ampak tudi družbeni. Sedaj je poudarek na soustvarjanju evolucijskega sistema, ki ne bo služil le našim potrebam, ampak tudi potrebam okolja in bodočih generacij. Gre za to, da je pomembno ustvarjati vrednost. To pa vodi do vprašanj, ali to izboljšuje moje življenje, izboljšuje življenja drugih, izboljšuje našo skupnost… Ta vprašanja prihajajo v ospredje.

VB: Kako ste vi in vaša pobuda povezani z InCo gibanjem, ki se je začelo v Sloveniji?
SB: Kot rečeno, gre tukaj v prvi vrsti za oseben odnos, v tem posebnem primeru, med tabo in mano. Srečala sva se leta 2007 na seminarju Salzburg Global Seminar in od takrat naprej se neprestano povezujeva. Vedno me je zanimal napredek v InCo gibanju v Sloveniji. Delimo si skupne interese, kot je npr. želja po komuniciranju, pripovedovanju zgodb, ki povzročajo spremembe. Nekateri člani InCo gibanja oz. njegovi soustanovitelji so tudi člani pobude »Change The Game«, kot npr. ti ali Madanmohan Rao iz InCo Indija.
S tem, ko se InCo gibanje razvija v globalno gibanje, bi lahko mi služili kot partnersko omrežje, ki nudi podporo in se razvija skupaj z InCo gibanjem. Trdno sem prepričan v to, da je povezovanje posameznih omrežij med seboj nujno. Nekateri ljudje so že po naravi neke vrste vozlišče, ne samo znotraj enega omrežja, ampak povezujejo ljudi iz različnih omrežij. Skupaj bi lahko ustvarili čudovito mrežno strukturo in veliko vrednost za vse.

VB: 18. oktobra prihajaš z nekaterimi kolegi v Ljubljano, kjer se boste srečali s člani InCo gibanja. Istočasno bo InCo gibanje gostilo prvo zasedanje pobude »Change The Game« v Sloveniji. Kaj pričakujete od tega srečanja?
SB: Od prvega srečanja pričakujem, da bo prvo v seriji učnih potovanj, ki nas bogatijo, v smislu plemenitenja odnosov z zbranimi ljudmi in pridobivanja koristnih nasvetov iz vaših izkušenj s področij inoviranja ter razvoja regionalnih in lokalnih skupnosti.

Foto: Stefan Blachfellner in Violeta Bulc

VB: Ali lahko gibanja kot sta »Change The Game« in InCo postanejo pomemben družbeni dejavnik v bodoče? Nova globalna platforma za soobstoj, soustvarjanje, globalna vas? Zakaj?
SB: OK, najtežje vprašanje na koncu. Seveda, upam, da se to zgodi, glede na to da smo na sredini eksperimenta. Upam, da bomo lahko spremenili paradigmo in s tem omogočili predanim posameznikom, da spremenijo svet.
Verjamem tudi v koncepte globalizacije. Lokalizacija oz. regionalizacija je ključni koncept pri ustvarjanju verig vrednosti in njegova oživitev lahko postane ključni dejavnik v razvoju regij. Istočasno pa lahko na globalni ravni povezujemo ljudi, znanje in celo mreže vrednosti, da s tem ojačamo naše sposobnosti inoviranja brez zaslepljenosti z etiko. S tem tudi krepimo predanost posameznika, krepimo globalno civilno družbo, krepimo skupno razumevanje našega soobstoja na planetu Zemlja.

Hvala ti, Stefan. Provokacije, rezultati in pogum so nalezljivi. Vse to izziva tiste, ki (še) niso storili prvega koraka. Deli sanje in omogoča manifestacijo. Spreminja igro in obenem omogoča učenje. Prepričana sem, da je današnja zgodba navdihnila nove posameznike. Več jih razume, da je potreben le majhen korak, da se potovanje začne. Preobrazbe so v zraku. Jih slišite. Jih vidite. Kar pogumno jih objamite.

Violeta

Od vizije do merljivih rezultatov, 10 let Centra za Razvoj Litija

2010-09-30T02:09:00.000-07:00

Organizacije so bitja, ki se rodijo, se razvijajo, bogatijo svet v katerem sobivajo in se v njega zlijejo. Center za Razvoj Litija (RCL) je čudovito bitje. Enkratno. Neponovljivo. Z razvojnim impulzom, ki navdihuje mnoge v svoji bljižini. Povezuje različne, podobne, tiste, ki iščejo. Tiste, ki želijo naprej. V času beganj in iskanja novih temeljev zagotavlja Občini Litija in celotnemu razvojnemu parnerstvu »Srce Slovenije« povezovalno moč, vizijo, drznost in strokovnost. Prepleta zgodbe številnih posameznikov, podjetnikov, zanesnjakov, mladine, politikov. Vedno v dobro občine in razvoja regije. V dobro ljudi in naravnega ekosistema v katerem sobivajo. V dobro prihodnjih rodov, a v veselje in zadovoljstvo današnjih. Aleksandra Gradišek ekipo RCL-ja vodi že od samega začetka. Deset let. Zato je to tudi njena zgodba.

Ne zamudite dogodk a v Državnem Svetu Republike Slovenije, 18.10. 2010 med 9:00 in 16:00, kjer bo potekala izmenjava dobrih praks za oblikovanje inovacijskega ekosistema in pogojev trajnostnega razvoja; gostili bomo kolege iz Avstrije, elektronsko pa tudi Indijo, Izrael, Madžarsko in povezali ključne izkušnje nevladnih iniciativ za vzpodbujanje in razvoj odprtega prostora.
»InCo gibanje«, »ChangeTheGame iniciativa«, »Stanford po Stanfordu«, in druge iniciative slovenskega prostora, ki soustvarjajo odprto družbo. Pridružite se in soustvarjajte!

VB: Kje so korenine RCL-ja? Katera potreba je vzpodbudila njegov nastanek?
AG: Korenine smo pognali leta 2000 v Litiji, skupaj s takratnim županom Mirkom Kaplja. V tistem času so se v Sloveniji vzpostavljale podporne institucije za razvoj in pospeševanje podjetništva. Samo zadovoljni smo, da tudi zdajšnji župan vidi potenciale in rezultate našega dela, zato zgodbo pogumno razvijamo dalje. Danes smo prepoznavni koordinator razvojnih projektov na območju »Srca Slovenije«, desetih občin geografskega središča Slovenije. S svojim delom na ta način razvijamo okolje za sprejem razvojnih izzivov.

Foto: Aleksandra Gradišek

VB: Kaj so ključni dosežki te 10 letne poti?
AG: Za ključne dosežke si štejemo preboj iz lokalnega razvojnega centra v subregijski podporni subjekt, ki danes formalno povezuje 10 občin iz treh regij in svoje bogate izkušnje prenaša tudi v tujino. Ponosni smo tudi na vzpostavitev podjetniških točk »Vse na enem mestu«, saj danes delujejo v Litiji, Grosupljem in Domžalah. Pomemben korak v našem razvoju je bila tudi ustanovitev »Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije«, ki v obliki javno-zasebnega partnerstva črpa »Leader« sredstva, s katerimi pomagamo lokalnim nosilcem razviti in udejanjiti podjetniške ideje. Z ustanovitvijo zadruge za razvoj podeželja »Jarina« pa se že uspešno izvaja program lokalne samooskrbe. Med naše dosežke štejem tudi zasnovo in uspešno realizacijo regijskih projektov s področja povezovanja turizma z dediščino in vse večje število uspešnih podjetnikov iz naše regije.

10 let Centra za razvoj Litije (RCL). Prvenstveno je bil center namenjen pospeševanju podjetništva, izobraževanju, promociji in subvencioniranju obresti za razvojne projekte litijskih podjetnikov. »Na začetku smo organizirali le izobraževanja. A ker sem bila vedno vedoželjna, sem nagovorila župana, da me je podprl pri ideji, da naredimo za Litijo nekaj več.« pravi Aleksandra. S sistematičnim delom in uravnoteženim vzpodbujanjem razvoja širše skupnosti je osnovna ideja prerasla v regionalno partnerstvo »Srce Slovenije«.

VB: Koliko ljudi se je povezalo in soustvarjalo v tem obdobju?
AG: Naš razvojni center v okolje uspešno lansira programe, sofinancirane z evropskimi, nacionalnimi in lokalnimi nepovratnimi sredstvi. Za seboj imamo že več kot 50 referenčnih projektov, v katere je bilo vključenih več tisoč posameznikov, mladih, društev, podjetij, osnovnih šol, občin in ostalih lokalnih institucij.

Foto: Delna ekipa RCL

VB: Kateri so ključni vzvodi vašega uspeha?
AG: Menim da je najbolj pomembno, da v tem kar delaš uživaš, poleg tega pa je potrebno imeti smisel za povezovanje ter strmeti po spremembah. Pri vsem je ključno vodilo ustvarjanje dobrobiti v okolju. Ključni vzvodi so po mojem mnenju vztrajnost, pogum, sodelovanje s pravimi ljudmi in to, da si vedno korak pred drugimi. Vesela pa sem tudi, da sem si že v začetnih razvojnih korakih upala povabiti k sodelovanju vrhunske zunanje sodelavce, ki so pripeljali s sabo ekspertna znanja, ki jih (takrat) v naši regiji ni bilo.

VB: Od kje vam moč in vizija?
AG: Vedno mi je bil izziv ustvariti nekaj novega in dokazati, da so tudi na videz nemogoče stvari uresničljive. In to mi uspeva še danes, saj verjamem, da se dobro vrača z dobrim.

VB: Bili ste tudi prva Inovativna Lokalna Skupnost v Sloveniji in tudi prvi, ki ste se kot razvojni center pridružili InCo gibanju. Kaj je to pomenilo za vaš center?
AG: V lokalno okolje že vseskozi vnašamo nove programe, ki lahko pokažejo priložnost vsakemu občanu, saj je veliko prebivalcev še vedno zelo pasivnih. Tako smo si upali, morda celo prekmalu, v okolje lansirati in promovirati program pod imenom Inovativna lokalna skupnost. Sodelovanje v širšem kontekstu v InCo gibanju s podobno mislečimi ljudmi je bila zelo dobra potrditev, da smo na pravi poti. Hkrati pa je bila to za nas tudi odlična promocija, saj je naša zgodba, preko InCo gibanja že kmalu prodrla tudi v svet.

Odmevni rezultati: 2.740 ljudi posredno in neposredno vpetih v projekte; za 4 mio evrov razvojnih vzpodbud, 450 delovnih mest, vse večja prepoznavnost turistične destinacije, 3.800 enot promocijskih aktivnosti.

VB: Zakaj razvojno partnerstvo »Srce Slovenije«? Kaj prinaša in kako vpliva na vaše delo?
AG: Že leta 2006 smo se na Geossu pogodbeno zavezali v »Razvojno partnerstvo središča Slovenije«. S tem smo odprli pot edinstvenemu projektu v Sloveniji in širši regiji, ki temelji na resnični potrebi po ustvarjanju kritične mase zainteresiranih za resne razvojne projekte in s tem tudi večje možnosti za pridobitev javnih sredstev za njihovo realizacijo. Lahko rečemo, da je razvojno partnerstvo »Srce Slovenije« prava družbena inovacija, ki ima zelo oprejemljive rezultate tako za občane kot ostale fokusne javnosti.

VB: Kam pa vas vodi naslednji razvojni korak?
AG: V prihodnosti želimo vsebinsko dodelati znamko Srce Slovenije in naše območje umestiti na evropski zemljevid kot prostor, v katerem lahko ustvarjaš, se samouresničuješ ter obenem kakovostno bivaš. Srce Slovenije je namreč primer, ki priča o moči povezovanja in sodelovanja in predstavlja unikum v smislu razvoja znamke, saj vključuje najrazličnejša področja in interesne skupine.

VB: Vsebinska preoblikovanja RCLja in širitev njegovega vpliva sta bila verjetno izziv za vodenja? Kaj je to pomenilo za vas? Za vaše sodelavce/ke?
AG: V tem procesu je bilo pomembno predvsem pravočasno pridobivanje in razvijanje novih kadrov iz različnih področij in okolij. Pri vodenju organizacije, ki se ukvarja s tako široko paleto področij je pomembno, da se znamo ustrezno in pravočasno organizirati. Voditi poskušam na zelo odprt način. Verjamem in zaupam sodelavcem in jih vzpodbujam, da prevzamejo odgovornost in pristojnost za svoje projekte. Hkrati pa smo morali biti zelo odprti za neprestano fluktuacijo, saj je z razvojem regije rasla tudi potreba po znanjih, ki so jih ljudje pri nas imeli. A tudi to je v dobro regije.

VB: Kje vidite vlogo razvojnih centrov v prihodnje?
AG: Razvojni centri so se vzpostavljali z različnimi nameni in temu primerno tudi delujejo. Seveda pa je veliko odvisno od njihovih voditeljev ter evropskih, nacionalnih in regionalnih usmeritev. Razvojni centri naj bodo podporno okolje za generiranje, financiranje in implementacijo razvojnih vsebin. Odgovorni naj bodo za motivacijo ljudi, prenos znanja in izkušenj, razvoj regijskih kompetenc in učinkovito promocijo regije. Verjetno smo prav razvojni centri ključni katalizatorji za razvoj socialnega kapitala in trajnostnega razvoja.

Foto: Aleksandra Gradišek, župani Razvojnega partnerstva središča Slovenije,
minister za lokalno samoupravo in minister za okolje in prostor

Da bi se le čim več struktur, ki jih vzpostavljamo za učinkovitejše delovanje družbe, tako močno zavedalo svojega poslanstva in ga z jasnimi vizijami razvoja udejanjalo v prostoru. Zgodba RCL-ja govori o tem, da tam kjer je volja, je pot. S sistematičnim delom. S povezovanjem. S pogumom in srčno energijo. Vem, da je takih zgodb z vsakim dnem več. In prav je, da jih slišimo.

Tudi GZS je lahko drzna, vizionarska in koristna

2010-09-29T04:36:00.000-07:00

Moj pogled glede prioritet GZS kot inštitucije v družini deležnikov za razvoj slovenskega inovacijskega ekosistema:

Vizija GZS za področje inovativnosti: "Inovativnost ozaveščen vzvod dodane vrednosti vseh nivojev slovenskega gospodarstva"

Poslanstvo GZS na področju inovativnosti: " Vzpostavljanje ustreznega okolja za prehod iz družbe invencij v družbo inovacij"

Foto: Violeta Bulc

Razlaga:
GZS lahko odigra pomembno vlogo pri razvoju inovacijskega okolja v dobro gospodarstva. Največ priložnosti je v ozaveščanju pojmov in vsebin, ki jih omogoča inovacijski ekosistem, še posebej v razumevanju razlike med invencijami in inovacijami in orodji, ki jih potrebujemo za omenjen prehod.
Naslednja priložnost je v vzpodbujanju odprtega ustvarjalnega in inovacijskega dialoga med vsemi deležniki inovacijskega prostora, z jasno izraženimi pogledi in interesi gospodarstva. In nenazadnje v učinkovitem komuniciranju izzivov, priložnosti in dobrih praks (rezultatov) inoviranja na vseh nivojih.

Ključne vsebine (področja dela) na področju inovativnosti, ki bi jih lahko pokrivala GZS:

1. Vzpodbujanje in ozaveščanje vseh oblik inoviranja (tehnološke, storitvene, organizacijske (modeli, procesi), družbene) in primerov dobrih inovacijskih praks po principih inovacijskega novinarstva in komuniciranja, preko predavanj, aktivnega dialoga med članicami, komuniciranja preko razpoložljivih medijev in ključevanja inovativnosti v vse strategije razvoja združenj, ki tvorijo GZS.

2. Nadgradnja sistema nagrajevanja inovativnosti z novimi kriterijami, ki so primerni za storitvene, organizacijske in družbene inovacije in ki jasno ločijo nagrade za invencije (do nivoja prototipa) in inovacije (tržno uspešne manifestacije). Usmerjeno vzpodbujanje potencialnih kandidatov za oddajo prijave. Večja in vidnejša promocija najprodornejših zgodb.

3. Povezovanje strokovnih deležnikov (raziskovalnih inštitucij, univerz, ostale strokovne javnosti) z namenom razvoja teoretičnih modelov inoviranja gospodarskih okolij (za razvoj, inovativnih poslovnih okolij vseh velikosti) in fokus na internacionalizacijo slovenskega znanja ter izkušenj na tem področju.

4. Vzpostavitev aktivnega dialoga z vsemi inštitucijami javnega značaja, ki oblikujejo in izvajajo javne razpise za vzpodbujanje inovativnosti gospodarstva z jasno izraženim gospodarskim interesom v smeri gospodarskih prioritet, trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti.

5. Razvoj javno dostopnega sistema (monitoringa) za spremljanje inovacijskega utripa slovenskega gospodarstva na osnovi kazalcev uspešnosti, ki se sooblikujejo s predstavniki članic GZS; on-line objava tekočega stanja (velik ekran na zunanji strani stavbe GZS, spletna stran)

Da bi bili koraki dovolj drzni, vizionarski in koristni... Aho, Violeta