sreda, 08. julij 2009

Zgodba Zlatega Griča

V idilični krajini, zasajeni z vinogradi in starimi zidanicami, na grebenih tik nad Slovenskimi Konjicami, na 100 hektarjih velikem vinogradniškem posestvu Škalce, smo se pogovarjali z g. Janezom Lešnikom, direktorjem podjetja Zlati grič d.o.o., ki pravi, da zelo redko hodi na dopust. Svoj oddih, sprostitev in strast kot tudi svoje strokovno poslanstvo združuje v »zakladnici doživetij«, kot rad imenuje Zlati grič.

V letošnjem letu je zaključil z veliko, drzno in napredno investicijo - izgradnjo celovitega kompleksa nove vinske kleti s 3477 m2 modernih prostorov, ki se v večini nahajajo pod zemljo. Več kot 5 milijonov evrov vredna investicija (delno financirana s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja) predstavlja pomemben napredek za štajersko in slovensko vinarstvo, hkrati pa pomembno zaokrožuje tudi turistično ponudbo območja.

INTERVJU Z JANEZOM LEŠNIKOM
Kdo je Janez Lešnik?
Že ob prvem stiku začutiš njegovo neizmerno vztrajnost, željo po ustvarjanju dobrega, ljubezen do lokalnega okolja. Skozi pogovor je ves čas prisotna skrb za socialno varnost ljudi, zavedanje pomena podjetja za lokalno okolje, razumevanje pomena prilaganjanja in spreminjanja ter velika ljubezen do dela.

Pogled na novo vinsko klet

VB: Katera potreba vas je vodila, da ste se odločili za tako investicijo?
JL: Potreba po samoohranitvi. Tako rekoč smo bili v projekt prisiljeni, saj smo bili v nezavidljivi situaciji, ko smo se morali odločiti, ali narediti korak naprej ali umirati po obrokih.
Po osamosvojitvi Slovenije smo namreč prejeli številne denacionalizacijske zahtevke in tako, med drugim, izgubili del obstoječe vinske kleti. Istočasno smo postajali najslabše opremljena vinska klet, tehnološko popolnoma zaostala. Prestali smo tudi trdo ločitev od zadruge in do leta 2002 poslovali kot d.o.o., brez svoje lastnine. Ko nekaj ni tvoje, ne vlagaš več. Kljub temu, pa smo si že leta 1993 zastavili svojo razvojno vizijo, ki jo po šestnajstih letih tudi uspešno uresničujemo.

VB: Kakšno vrednost Zlati grič ustvarja za svoje stranke?
JL: Zlati grič ni le proizvodna vinska klet, veliko truda vlagamo tudi v trženje same destinacije s ciljem, da v naslednjih 3-5-ih letih 30% vina prodamo direktno na lokaciji posestva Škalce.
Nismo pa samo pridelovalci vina, temveč gradimo na celoviti turistični ponudbi, ponudbi doživetij. Na 100 hektarjev velikem posestvu Škalce namreč svojim gostom nudimo tudi golf igrišče med idiličnimi vinogradi, tik nad njim jih pogostimo v gostilni Grič, ki je urejena v stari zidanici ter prenočimo v vinogradniškem dvorcu iz 15. stoletja s tremi (nadstandardnimi) apartmaji.
Ker naši gosti spadajo med zahtevnejše, smo pred leti začeli tudi s proizvodnjo vrhunskih penin, ki so svoje mesto dobile celo znotraj uradnega protokola v času slovenskega predsedovanja Evropski Uniji.
Naš motiv je izkoristiti tehnološke in naravne priložnosti ter negovati vina za najzahtevnejše vinoljube doma in po svetu. Hkrati pa izkoristiti tudi bogato tradicijo Dravinjske doline in naravne ter okolju prijazne postopke pridelave, zato v naši ponudbi najdete še namizna jabolka, naravni jabolčni sok, značilni borovničevec in naravni jabolčni sadni kis pod blagovno znamko »Sadno«, ki je pridelan po klasičnem postopku. Tudi vinogradniki, kletarji in sadjarji lahko v naši agrotehnični trgovini najdejo kaj zase.

Violeta Bulc in Janez Lešnik

- 74 ha vinogradov
- bela vina: Konjičan, Laški rizling, Renski rizling, Sivi pinot Beli pinot, Traminec, Chardonnay-izbor, Renski rizling-pozna trgatev
- rdeča vina: Modra frankinja, Rose Modra frankinja
- 30.000 steklenic bele in rose penine na leto
- kapaciteta kleti: 1,3 milijona litrov
- 27 ha sadovnjakov
- 800 ton/ namiznih jabolk na leto (Elstar, Zlati delišes, Idared, Jonagold, Gloster)
- 15 ha golf igrišč (9 lukenj)
- 7 ha golf vadišč
- 6 zidanic (od tega 3 apartmaji)
- 5,2 mio € investicija v vinsko klet z najsodobnejšo opremo, ki napoveduje nove stile vina
- 1,13 € pridobljenih evropskih sredstev
- leta 1994 so s 1. Viteškim vinom prinesli Slovenskim Konjicam naziv mesta vina

VB: Kakšne ljudi potrebujete zraven sebe, da lahko razvijate tako uspešne zgodbe?

JL: Sodelujem s krasnim kolektivom, brez katerega seveda taki projekti ne bi mogli uspeti. Na začetku je sicer bilo nekaj dvomov in nesigurnosti, včasih tudi neustrezen odnos do izdelkov in okolja, vendar so se s spodbujanjem razvoja posameznikov stvari začele odvijati v pravi smeri. Spomnim se, ko smo se v petek zjutraj usedli na avtobus in peljali na dvodnevne izlete, npr. v Alzacijo, na ogled urejene krajine in kleti in se učili na primerih dobrih praks. Sodelavci so tako dobili osebno izkušnjo, kaj pomeni urejenost okolja in kako dihajo uspešne kleti. Danes lahko rečem, da celoten kolektiv trdno stoji za zgodbo Zlatega griča.

VB: Kako boste zagotovili trajnostno inoviranje? Kakšna je vaša vizija za jutri?
JL: Destinacijo nameravamo nadgraditi v smeri dodatnih spalnih kapacitet (40-50 ležišč) ter dati še večji poudarek na individualnih gostih in njihovemu celovitemu doživetju Dravinjske doline. Navznoter pa želimo ohraniti posluh za lokalno okolje ter še naprej gojiti občutek za socialno pravičnost.

OSTALE ZANIMIVOSTI V REGIJI:
- Občina Slovenske Konjice
- Dvorec Trebnik
- Konjiški stari grad
- Žička kartuzija
- Mestna galerija Riemer
- Muzej gasilstva
- Muzej Zrno - pekarski muzej
- Pustova hiša - etnološki in muzej
- GIZ Dravinjska dolina
- Hotel Dravinja
- Pro-bit programska oprema d.o.o.
- ELPRO-Križnič.

Raznolikost ponudbe, skrbno nadzorovani koraki v procesu pridelave, zadovoljevanje potreb kupcev, moderna arhitektura, ki se bogato prepleta z več kot 800 letno tradicijo, samozavestni koraki v prihodnost s stalnim občutkom za družbeno odgovornost – inovacija v obliki destinacije doživetij na Zlatem griču… Naj se njihova izvirnost in srčnost kapitalizira v dobro njih in lokalnega okolja kot celote… vse dobro!

Intervju sta med griči Dravinjske doline opravili Mojca Štepic in Violeta Bulc 30. junija 2009.

nedelja, 05. julij 2009

Slovenski kardiologi sledijo svetovnim trendom

Tehnologija vse pogosteje premika meje možnega tudi v storitvenem sektorju. Medicina je ena tistih področij, kjer je tehnologija v zadnjih nekaj letih pomagala premakniti meje možnega.

V nadaljevanju vam predstavljamo kardiologa Matjaža Bunca, ki na kliničnem oddelku za kardiologijo UKC v Ljubljani vodi projekt, ki dopolnjuje enega največjih dosežkov v sodobni kardiologiji na svetu.


INTERVJU Z MATJAŽEM BUNCEM
Internist usmerjen v kardiologijo. Zaposlen v UKC Ljubljana. Intervencijska kardiologija kot podspecializacija. Vključen tudi v program zdravljenja napredovalega srčnega popuščanja.

Nosilec dvojne profesure na medicinski fakulteti: izredni prof. dr. patofiziologije in interne medicine. Spoštovan s strani študentov, ker snov razlaga preprosto, z izjemno sposobnostjo povezovanja in razumevanja soodvisnosti različnih področij.

Odličen diagnostik in praktik. Raziskovalec, športnik, oče, človek s pogledom v prihodnost in srcem v službi človeka. Pri 40-ih letih glavni motor za uspešno uvajanje inovativnih psotopkov na področju kardiologije.

Več o profesionalni poti dr. Bunca.

Prof. dr. Bunc
Vir: osebni arhiv


VB: Kaj je vaša glavna profesionalna usmeritev?
MB: Zanimajo me mehanizmi težav in njihovo smiselno odpravljanje: medikamentozno zdravljenje, ugotavljanje nepopolno znanih mehanizmov zdravljenja bolezni, novi pristopi zdravljenja že dolgo poznanih bolezni, kot na primer zožanje aortne zaklopke. V medicini verjamem v celovit, holistični pristop, zato se pri svojem raziskovalnem delu ne omejujem le na področje kardiologije, temveč ves čas sodelujem tudi z ostalimi specialisti, tako pri načrtovanju skupnih raziskav kot pri vrednotenju skupnih rezultatov.

VB: Kaj se pomembnega dogaja na kliničnem oddelku za kardiologijo UKC v Ljubljani?
MB: Uspešno uvajamo nove postopke na področju kardiologije, med drugimi za perkutanovstavitev aortne zaklopke. To pomeni, da so bolniki z zožitvijo aortne zaklopke, ki niso primerni za klasični operativni poseg, dobili možnost učinkovitega zdravljenja z vstavitvijo umetne zaklopke.

VB: Kako se je omenjeni projekt razvijal in kako ste vi do njega prišli?
MB: Po prvi uspešni vsaditvi, ki se je zgodila 2002 v Franciji, in uradni predstavitvi prvih petih bolnikov leta 2004, smo pričeli s sistematičnim spremljanjem razvoja metode. Sprva so metodo testirali v izbranih svetovnih raziskovalnih centrih, z januarjem 2007 pa so začeli metodo prenašati tudi v strogo izbrane komercialne centre po Evropi. Izmed 100 evropskih zainteresiranih centrov, smo bili izbrani v skupino prvih šestih komercialnih centrov za uvajanje do tedaj študijske metode. V prakso smo postopek prenesli v letu 2009.

Prof.dr. Bunc med posegom
Vir: osebni arhiv

VB: Kako ste informacijo posredovali do zainteresiranih pacientov?
MB: V letošnjem letu smo začeli z informiranjem različnih zdravstvenih inštitucij o procesu uvajanja metode. Hkrati je potekal tudi izbor ustreznih bolnikov po strogih kriterijih. Nekateri bolniki niso bili v stanju čakanja na predvideno implantacijo, zato smo v okviru tega projekta ponovno obudili metodo širitve aortne zaklopke z balonom. Omenjena metoda po dolgoletnih izkušnjah daje prehoden pozitiven rezultat, kar pa v večini primerov zadošča, da lahko počakajo na ustrezno dokončno zdravljenje.

VB: Ali je izbor bolnikov prepuščen vam samim ali obstajajo tudi kakšne zunanje kontrole?
MB: V začetni fazi uvajanja metode smo pri izboru, zaradi varnosti bolnikov in gradnje lastne samozavesti, dodatno vezani na nadzorni center proizvajalca zaklopk. Pri njih se izvrši dokončna ocena primernosti metode za predlagane bolnike. Dodatna kontrola nastopi tudi v fazi izvajanja posega s strani proizvajalca v obliki inštruktorja (proktorja), ki nadzira celoten proces pri prvih nekaj implantacijah.
Vsaditev umetne zaklopke skozi žilo oziroma s poenostavljenim kirurškim posegom je bila v svetu narejena že v 6000 primerih. Zaradi pozitivnih učinkov se postopek vse pogosteje uvaja v vsakdanjo kardiološko prakso.
Matjaž Bunc in Violeta Bulc med intervjujem
Vir: Vibacom arhiv

VB: V vašem primeru gre za uvajanje izredno pomembne inovacije v operativno prakso. Komu je namenjena?
MB: V trenutni fazi razvoja tehnologije in tehnike zdravljenja je metoda namenjena bolnikom s simptomatsko zožitvijo aortne zaklopke, ki niso primerni za operativni poseg. Praviloma gre za starejše bolnike.

VB: Kakšno vrednost ustvarite za bolnike?
MB: Mnogim bolnikom s tem izboljšamo kvaliteto življenja, to je zmanjšanje pogostosti izgube zavesti, vrtoglavic, dušenja, simptomatike srčnega popuščanja. Poveča se jim samostojnost in zmanjša odvisnost od socialnega okolja. Skratka, ponovno lahko zaživijo polno in samostojno življenje. Za bolnika je poseg tudi manj travmatičen (op. od klasične operacije), saj ni potrebno odpiranje prsnega koša, ki je značilna za klasično operacijo. Krajša je rehabilitacija in hitrejša samostojnost.

VB: Kaj to pomeni za poslovni model bolnišnic?
MB: Ta poseg je pomemben za zdravstveno zavarovanje in upravljanje bolnišnice. Bolniki, ki vstopajo v opisani proces zdravljenja, so se pred tem zaradi že omenjene klinične simptomatike pogosto vračali na klinične oddelke. Zdaj bo njihovo zdravljenje veliko bolj učinkovito, hkrati pa je tudi njihova rehabilitacija krajša in se bodo zato hitreje vrnili v svoje socialno okolje.

VB: Kdo vse sodeluje v vašem timu?
MB: Primarna metoda pokriva mejno področje med interventno kardiologijo in kirurgijo srca. Zato priprava in izvedba tovrstnih postopkov zahteva visoko stopnjo sodelovanja, izmenjave znanj in usklajenega delovanja različnih strokovnjakov - specialistov. Prav to je bila odlika našega tima, saj smo po začetnih težavah našli skupni cilj in uspešno uvedli celoten postopek v slovenski prostor.

Edvards-Sapien biološka zaklopka narejena iz govejega osrčnika
Vir: osebni arhiv

VB: Umetna zaklopka in celoten postopek njene vsaditve je v medicini primer inovacije. Kakšen vpliv ima v stroki danes in kakšne posledice za jutri?
MB: To je odličen primer, kako se začenjata prepletati dve področji. Posledično se je sprožil proces razvoja hibridnih pristopov zdravljenja kardio-vaskularnih obolenj. Omenjena metoda zahteva tudi nove tehnične rešitve v obliki hibridnih operacijskih dvoran. Hkrati s tehnološkim razvojem se uveljavljajo indikacije za hibridne operativne posege, katerih cilj je na čim manj travmatski način doseči čim večje zdravstvene učinke. Skratka, inovacija je in bo pomembno vplivala na razvoj naše stroke.

VB: Kam naprej?
MB: Razvoj tehnologije gre v smeri razvoja miniaturnih tehničnih rešitev, ki bodo primerne za čim večji krog bolnikov in bodo predstavljale minimizacijo zapletov zaradi operativnega posega. Razvoj tehnike hkrati omogoča razvoj posegov skozi ožilje, kar pomeni, da se izognemo kirurškim posegom in s tem zmanjšamo potrebo po anesteziji in občutno skrajšamo čas rehabilitacije bolnikov.

VB: In kam je usmerjen pogled prof. dr. Matjaža Bunca?
MB: Iskanje pravih rešitev, ki bolniku in našemu sistemu pomagajo k učinkovitejšemu in bolniku prijaznemu zdravljenju. Upam, da to ni zadnja nova metoda, ki smo jo s kolegi uspeli vnesti v slovenski prostor. Hkrati pa tudi sami veliko delamo na razvoju postopkov in s tem bogatimo globalno zakladnico znanja in izkušenj na področju medicine, v mojem primeru – kardiologije.

Tudi v medicini se vedno znova premikajo meje mogočega, celostni pogled na bolnike odpira povsem nove postopke in rešitve. Brišejo se stroge meje med posameznimi področji, prilagajajo in nadgrajujejo se postopki, pristopi. Zdravniki vse bolj sodelujejo z bolniki, uporabljajo nove tehnologije in z učinkovitim povezovanjem potreb, možnosti in priložnosti ustvarjajo inovacije tam, kjer so najbolj potrebne – v učinkovitih rešitvah za bolnike. Slovenija je v samem svetovnem vrhu tako pri razvoju postopkov kot tudi v uvajanju naprednih in bolniku koristnih pristopov. Naj bo vse več takih zgodb.

Intervju je v začetku julija 2009 opravila Violeta Bulc.

Na izrecno zahtevo Kliničnega centra smo nekaj podatkov o konkretnem uvajanju opisanega postopka v Sloveniji in njegovih nosilcih, morali 13.7.2009 prilagoditi. Hvala za razumevanje.
Reblog this post [with Zemanta]