petek, 20. december 2013

Priložnosti inovativne EU - sporočila iz Litve 2013

Globalno gibanje in spirala sistemskega razmišljanja se vrti naprej: Slovenija, Portugalska, Avstrija, Črna gora, Nizozemska, Vietnam, Tajvan, Brazilija in na koncu še Litva. Zanimivo je biti spet dejaven pri razpravah o EU prihodnosti. Še posebej, ko je človek že vse leto izpostavljen različnim globalnim pogledom (na svetovnih konferencah, sestankih in projektih). Je mogoče zaznati kakšne razlike? Je. EU je povsem ujeta v administrativno razmišljanje z vrha navzdol. To je toliko bolj vidno, ko med vsemi poskušamo najti zmagoviti pristop na področju inovacije.

Srečanje v Vilniusu je v meni potrdilo občutek, da še vedno verjamemo in smo ujeti v prepričanje, da je mogoče dvig inovacijske kulture v EU doseči samo od zgoraj navzdol; inovacijo je na podlagi tega prepričanja mogoče izpeljati samo preko v naprej opredeljenih pravil od zgoraj navzdol, čeprav pragmatične izkušnje dokazujejo, da se morajo, če naj bi res dosegli trajnejše rešitve, potrebe z vrha nujno srečati s potrebami od dna. Cvetoči projekti dokazujejo, da moramo stremeti po učinkovitem prepletu obeh pristopov, ki temelji na dodobro premišljeni filozofiji mreženja. Še vedno vsa svoja pričakovanja polagamo v raziskave in razvoj (R&R) ter patente s tega področja, čeprav je jasno, da inovacije pomenijo precej več: tudi odkrivanje, medstrukturno sodelovanje (kulturno, industrijsko, panožno, regionalno, in tako dalje), nepredvidljivost, še posebej na področju manjših in srednje velikih podjetij (MSP), za katera se zdi, da veliko obetajo pri obnovi EU ekonomije. Navkljub temu poskušamo MSP stlačiti v miselni okvir velikih korporacij – namreč, z jasnim sporočilom, da bo EU podprla samo tista MSP, ki sodelujejo z R&R inštitucijami. Hkrati pa na ravni neposrednega dogajanja vidimo, da se vedno več inovacij poraja v odprtih inovativnih krogih. Vedno več MSP se odpoveduje patentom in raje deskajo po valovih  „biti prvi na trgu“. Temu v veliki meri botrujejo hitrost sprememb, pojavljanje priložnosti in pomanjkanje sredstev za patente. To je zaznala celo administracija. Poglejmo si ključna sporočila.

Slika: Plakat konference 2013
Vir: Vibacom

I. Horizon 2020 program se je začel decembra 2013!

Slovenija, si pripravljena? Program je nadaljevanje prejšnjih programov za področje inovacij. Vsi, ki niso sledili indicem v preteklosti, bodo obtičali globoko v blatu bank glavne reke. Ukrepati moramo! Poglejte, kaj prihaja!

Novi program EU za raziskovanje in inovacije za obdobje med 2014 – 2020 razpolaga z 79 milijardami Eurov za inovacijski preboj. EU se z njegovo pomočjo poskuša izogniti nekaterim oviram iz preteklosti, namreč tako, da

•    se neposredno odziva na ekonomsko stanje;
•    z integriranim programom povezuje inovacije in razvoj;
•    nagovarja osnovne teme (čista energija, zdravstvo, transport);
•    se močno posveča MSP (20%!);
•    se odpira v svet (sodelovanje z drugimi celinami je dobrodošlo);
•    vpeljuje veliko poenostavljanja (sistemov, zaupanja, manj poročil).

Neposredno naslavlja 3 glavna področja:
•    ODLIČNOST v ZNANOSTI (meje, novi pojavi, delovne priložnosti, infrastruktura) – za individualne raziskovalce.
•    USMERJANJE INDUSTRIJE (nanotehnologoije, biotehnologije, IKT /informacije, komunikacija, tehnologija/ – namenjene industriji).
•    DRUŽBENI IZZIVI  - skupnosti, temeljni družbeni izzivi.

Program se bo prvenstveno osredotočil na:
•    MSP: projekti sodelovanja, novi MSP instrumenti, poenostavljanje, skupni Eurostar programi, ukrepi, ki podpirajo inovacije v MSP.
•    Internacionalizacija, vzpodbude za sodelovanje zunaj EU – z Indijo, Brazilijo, Kitajsko, Norveško, Švico.
•    INDUSTRIJA: inovativne pobude v medicini, čisto nebo (Clean Sky), pogonske vodikove celice, bio-osnovane industrije, elektronske komponente in sistemi.
•    DRUŽBENI IZZIVI: meteorološke raziskave, Eurostar, dejavno življenje in življenje ob pomoči.

Zahtevali bodo naslednje poenostavitve:
•    en sam sklop pravil;
•    krajši čas za podeljevanje odobritev in dovoljenj;
•    manjše število, toda bolje usmerjeno nadzorovanje in pregledovanje računov;
•    povezano izvrševanje;
•    poenostavitev pogodb za subvencije.
Nekaj pomembnih povezav na razpise Horizon 2020, ki so bili že objavljeni pred nekaj dnevi.
Industrial Leadership Horizon 2020 dedicated SME Instrument - Phase 2 2015
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 16/12/2015

Industrial Leadership Horizon 2020 dedicated SME Instrument - Phase 1 2015
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 16/12/2015

Industrial Leadership Horizon 2020 dedicated SME Instrument - Phase 1 2014
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 17/12/2014

Industrial Leadership Horizon 2020 dedicated SME Instrument - Phase 2 2014
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 17/12/2014

Industrial Leadership Enhancing SME innovation capacity by providing better innovation support
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 12/03/2014

Industrial Leadership European label for innovation voucher
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 02/04/2014

Societal Challenges New forms of innovation
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 21/04/2015

Societal Challenges NEW FORMS OF INNOVATION
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 31/03/2015

Societal Challenges NEW FORMS OF INNOVATION
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 29/04/2014

Science with and for Society Call for integrating Society in Science and Innovation
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 16/09/2015

Science with and for Society Call for integrating Society in Science and Innovation
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 02/10/2014

FET-Proactive - emerging themes and communities
Publication date 2013-12-11  
Deadline Date 2014-04-01 17:00:00 (Brussels local time)
Budget €35,000,000

Industrial Leadership Boosting the Investment-Readiness of SMEs and Small Midcaps
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 15/04/2014

Excellent Science Support to innovation, human resources, policy and international cooperation
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 14/01/2015

Excellent Science Support to innovation, human resources, policy and international cooperation
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 02/09/2014

Excellent Science Support to innovation, human resources, policy and international cooperation
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 14/05/2014

Slika: Inovativne vizije držav Baltika
Vir: organizator konference

II. Regionalni razvoj je pomemben, treba ga je scela podpreti

Videli smo veliko dobrih, čeprav nekaj tudi ne tako dobrih predstavitev o tem, kako bi bilo mogoče doseči in ovrednotiti regionalni razvoj, vključno z inovacijami. Dejstvo je, da bodo inovacije postale pomemben dejavnik pri regionalnem razvoju. Skrbi me, da tisti, ki so zadolženi za mehanizme vrednotenja (vodilni partnerji), sami nikoli niso bili vključeni niti nimajo izkušenj z regionalnim razvojem inovacij. Pri ovrednotenju regionalne inovacijske ravni poskušajo uporabiti stare industrijske inovacijske modele, ki vključujejo patente, delovna mesta in industrijske statistične modele. Popolnoma absurdno in nikakor ne ustrezno. Upam, da so pripombe in pogledi, ki so jih ljudje iz neposredne prakse posredovali tistim, ki odločajo, ponudili dovolj snovi za razmišljanje, da bodo začutili in dojeli posebnosti in možnosti regionalnega inovacijskega razvoja, in bodo oblikovali stvarnejše in koristnejše predloge.

Slika: Violeta Bulc in tim Srca Slovenije
na Innovation Forum 2013
Vir: organizator konference

III. IZJAVA VILNIJUŠKEGA FORUMA O INOVACIJAH

Glavna načela za oblikovanje Evropske inovacijske politike

Sprejeta na Vilnijuškem inovacijskem forumu „Tok inovacij“ od 4. do 6. decembra 2013

Udeleženci prvega Vilnujuškega inovacijskega foruma 2013 „Tok inovacij“ so se strinjali in oblikovali naslednjo deklaracijo „Glavna načela za oblikovanje Evropske inovacijske politike“, ki, zapisana spodaj,
•    poudarja pomen nadaljnjega povečevanja vlaganja držav članic v raziskovanje in inovacije…
•    poudarja, da morajo članice EU nadaljevati s skupnimi napori pri oblikovanju vzajemnega Evropskega inovacijskega ekosistema, in kot prvo in najpomembnejše ugotavlja, da lahko združene in usklajene Evropske, regionalne in lokalne inovacijske politike in ustrezno R&R financiranje plodno doprinesejo k trajnostnem evropskem razvoju in konkurenčnosti...
•    poudarja pomen sodelovanja med članicami EU, še posebej pri krepitvi sinergij med različnimi regionalnimi, nacionalnimi in EU področji raziskovalnih in inovacijskih politik...
•    vzpodbuja uveljavljanje podjetništva, ki ustanavlja inovativna „start-up“ in „spinoff“ podjetja v evropskih državah; prav tako vidi v MSP pomemben dejavnik ekonomske rasti v prihodnosti...
•    prepoznava nujnost, da se tudi v okviru programa Horizon 2020 nadaljuje s podpiranjem javno-zasebnega partnerstva kot nosilne platforme za vzpodbujanje nadaljnjega sodelovanja...
•    naglaša, da pobuda „2010 Innovation Union Flagship“ omogoča veliko koristnih (?)...
•    poudarja, da je treba Horizon 2020 izvesti in razviti kot program, ki si za cilj postavlja globalne družbenorazvojne izzive. Odprte inovacije, inovacijski pristopi, ki jih vodijo povpraševanje in potrebe uporabnikov, vključno z zelenimi in trajnostnimi inovacijami...
•    poudarja nujnost premostitve vrzeli med razvojem in trgom...
•    podčrtuje  pomen ustvarjalnosti, ne-tehnoloških inovacij in izboljšanih standardov za industrijsko konkurenčnost, ter poudarja ustvarjanje medsebojnih sinergij med kulturnimi, ustvarjalnimi industrijami in tradicionalnimi industrijami...
•    poudarja  nujnost uvajanja poenostavitev in zmanjševanja administracijskega bremena pri vseh javnih R&R programih...
Več: celoten tekst deklaracije


Slika: Preko 600 udeležencev "Innovation Forum 2013"
Vir: organizator konference

Naj ob koncu zapišem še par besed o mojem stiku z Litvo, ali bolje,  z Vilniusom in drugimi udeleženci na konferenci. Kot prvo, mnogi domačini so zelo podobni Slovencem, neverjetna  enakost obrazov me je vzpodbudila, da bom temu posvetila več pozornosti. Drugič, arhitektura v Vilniusu je čista, prostorna in ustvarjalna. Mesto je gostoljubno, odprto, dobro razporejeno. Vsepovsod je videti vpliv oblikovalcev, to ima pozitiven učinek na ljudi. Ljudje, ki razmišljamo o inovacijah, vedno bolj kot drugi razumemo, da moramo razviti svoj lasten, enkraten pristop do inovacij, ki bo vključeval lokalne značilnosti (kulturo, zgodovino, lokalna znanja). Na priložnostni razstavi, s katero so obogatili konferenčno dogajanje, sem videla veliko naprednih in praktičnih rešitev: mobilne, hitre napravice za testiranje kvalitete svežega mesa in rib, napredne zobozdravniške instrumente in opremo za kvalitetno nego zob, električne motorčke za kolesa in električne avtomobile, naprave za skeniranje hrane za ortopedske pripomočke, imenitna orodja za mobilne igre, itd. Hvala Litva, hvala Vilnius!

 

 
Slika: Vilnius ponoči
Vir: Vibacom

Dajmo, vstopimo v leto 2014 z ustvarjalno energijo, ki stremi in zmore delati dobro tako za posameznike in skupnosti kakor za naš skupni veliki planet Zemljo kot celoto. Otresimo se starih vzorcev in si drznimo ustvariti radikalno družbo, ki bo omogočila razcvet človeške vrste in mirno sobivanje s preostalo naravo. To si  zaslužimo!

Želim vam uspešno 2014, Violeta

Kako lahko sodelujemo 
Kje se lahko srečamo
Zanimive povezave

ponedeljek, 18. november 2013

BIN@BRAZIL – nova globalna izkušnja

Nova dežela. Novo vznemirjenje. Nova presenečenja. Nova prilagoditev globalne slike. Brazilija je ponudila vse to in sprejela sem njene vibracije s hvaležnostjo in radovednostjo. Prinesla pa sem jim naše izkušnje, poglede in primere dobrih praks. Slovenske zgodbe, ki temeljijo na trajnostnem razvoju, družbeni odgovornosti in inovativnosti: zgodbo projekta Challenge:Future, InCo gibanja, BTC poslovnega sistema. Na njihovo povabilo. Čeprav Slovenija ni prisotna v nobenih njihovih gospodarskih statistikah, so pogovori izničili velikost, razdaljo, neznano. Prevladovali so resnični izzivi inovativnosti, gospodarskega razvoja, tehnoloških priložnosti, ovir in odgovornosti. Angažiranje množic in vsesplošnega družbenega razvoja vznemirja mnoge (Čile, Portugalsko, Brazilijo, Slovenijo, Švedsko, Peru, Veliko Britanijo, ipd.). Prevzela so nas ugibanja o novem svetu, novih globalnih premikih, internacionalizaciji. Vesela sem, da se mi je ponudila ta priložnost. Čutim, da to ni moj zadnji obisk.  To je zgodba mojih poslovnih izkušenj. Obrigada Brazil!

Slika: Violeta Bulc na BIN@BRAZIL 2013
Vir: Vibacom arhiv

Ključna spoznanja:
1. Do sedaj največja raznolikost ljudi na vseh nivojih in okoljih vsakdanjega življenja. Celo do te mere, da mi ni uspelo prepoznati prevladujočega izgleda. Še danes ne vem, kako izgleda človek iz Brazilije, kako ga prepoznati v množici vseh različnih skupin narodov. Seveda to velja za mesta.  Mesta, ki se pospešeno razvijajo kot samostojne celote sredi naravnih prostranstev. Hkrati pa moram izpostaviti prijaznost in ustrežljivost ljudi. Vidi se, da je stopnja brezposelnosti nižja od 5%. To pa ima tudi negativne vplive, saj ljudje veliko krožijo med službami, ne da bi pri tem utrdili in preizkusili nova znanja.

Slika z ulice; Ribeirão Preto
Vir: Vibacom arhiv
2. Brezmejnost podeželja. Stotine kilometrov polj (plantaže sladkornega trsa, pomarančevcev, kavovcev, kakavovcev, ipd.) in gozdov. Ceste so ravne, tu in tam kmetija in bencinska postaja z restavracijo. Mnoge nianse zelene te kar posrkajo vase. Podeželje ima drugačno duhovno dimenzijo. Imam občutek, da nevidne moči Brazilije še niso vključene v njihova poslovna razmišljanja. Poslovni jezik je zelo stvaren, logičen, tehnološki.

Slika: podeželje na poti iz Ribeirão Preto v São Carlos
Vir: Vibacom arhiv

3. Izjemen poudarek je na gospodarskem razvoju. Glavni cilj – preboj na globalne trge in umestitev med najmočnejša gospodarstva na svetu. Vodilna pozicija je velika motivacija, še posebej za zvezdno državo São Paulo, ki je gonilna gospodarska sila v Federativni Republiki Braziliji (lokacija naše konference). To je sicer v nasprotju z njihovo notranjo politiko, ki dovoljuje v večini primerov vstop na brazilski trg le tako, da pri njih razviješ proizvodnjo preko partnerstva z lokalnimi predstavniki. Tovrstna samozadostnost, ki ni enkratna le Braziliji, vzpodbuja razvoj poslovnih modelov, ki ne delujejo v smeri odprtih, vključujočih sistemov in cvetočega Planeta. Upam, da bo Brazilija našla svojo lastno pot razvoja, vzpodbujala nove poslovne modele, ki kapitalizirajo izjemno imigrantsko tradicijo in raznolikost, ki je še vedno podprta z močnim prilivom svežega znanja iz vseh koncev sveta.

Slika: skupinska slika na zaključku
Vir: Vibacom arhiv

4. Pomanjkanje izobraženih ljudi. Primanjkuje jim več kot 40.000 inženirjev vseh profilov. Vidno je pomanjkanje znanja tujih jezikov. Celo v hotelih, kjer se neprestano izmenjujejo tuji gosti, govorijo in razumejo angleško le redki. To prepoznavajo kot izziv internacionalizaciji. Izkušnje portugalskih podjetij, ki so tu množično prisotne, kažejo na številne izzive za razvoj stabilnega, trajnostno-naravnanega poslovanja: visoka stopnja administracije, pomanjkanje znanj, visoka stopnja že omenjene fluktuacije ljudi.  A nasmeh in dobra volja, ki so povsod prisotni omehča tudi tovrstne izzive.
5. Inovativnost prevladuje v vseh strateških usmeritvah, tako pri razvoju gospodarstva, kot tudi občin in administracije. Kot že omenjeno, prevladuje orientiranost na tehnološke inovacije, še zlasti na področju nafte in zemeljskega plina (država jih zavezuje, da investirajo 1% prihodkov v R&R), medicine, zobozdravstva, farmacije (še posebej tu v Ribeirão Preto), poljedelstva in naprednih tehnologij. Velike količine denarja se preusmerja v vzpodbujanje inovativne miselnosti in podjetništva. Na obisku v enem od razvojnih centrov v São Carlos-u, ki je del Univerzitetnega kompleksa, ki sodi pod okrilje Univerze São Paulo, me je prijetno presenetil podatek, da jih mesto podpira z 5% GDPja. V zameno so lansirali razvojni projekt do 2022, ki bo mestu omogočil 1011 novih podjetij oziroma tehnoloških transferov v obstoječa podjetja. Država in občine zelo veliko vlagajo v razvoj še zlasti skozi podporna okolja. Slednja so podobna našim (inkubatorji, podjetniški centri, razvojne agencije, pospeševalniki). Ključna razlika je v neprestanem pritoku denarja in intenzivni internacionalizaciji. Brazilija je rastoča ekonomija.

Slika: na kampusu, São Carlos
Vir: Vibacom arhiv

6. Brez zavestne verbalizacije trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti ali odgovornega inoviranja. V prezentacijah iz lokalnega okolja sem pogrešala prisotnost eko zavesti in povezavo predlaganih rešitev s potrebami strank (B2B ali B2C). Ugotovitev me je zmedla in sem potrebovala kar nekaj časa, da sem jo uspela umestiti v mojo podobo sveta. Še posebej po izkušnji v Vietnamu in Taiwanu, kjer je stopnja sistemskega razmišljanja, trajnostnega razvoja in eko zavesti jasno komunicirana v javnosti na vsakem koraku.  Hkrati pa me je, po moji končani prezentaciji, ki je povezala inovativnost, trajnostni razvoj in družbeno odgovornost, poiskalo mnogo mladih ljudi, ki v sebi že čutijo klic ekocivilizacije in bolj odgovornega razvoja. Mnogo je različnih poti do razvoja cvetočega Planeta. Mnogo različnih poti. Pomembno je, da so.

Slika: še zadnji pozdrav narave ob zaključku konference
Vir: Vibacom arhiv
Upam, da ste začutili del vibracij, ki sem jim bila izpostavljena, jih tudi sama vzpodbudila in vsaj rahlo povezala izkušnje in razmišljanja dveh svetov: Slovenije in Brazilije na temo inovativnosti.

Naj se vezi krepijo dalje.

Obrigada BIN@BRAZIL! Osti Jarej, Slovenija



Priporočamo ogled:

Kako lahko sodelujemo 
Kje se lahko srečamo
Novice

četrtek, 07. november 2013

Kako izjemna jesen!

Z vsakim mesecem se nam poglablja razumevanje temeljev našega življenja, naše povezanosti, medsebojne odvisnosti. Vse bolj razumemo, da soustvarjamo konec neke civilizacije; pred očmi se nam rišejo njeni doprinosi k razvoju človekove zavesti, k razvoju planeta Zemlja in pri postavljanju izhodišč, ki bodo v naslednjih tisočletjih napajali nove generacije.

Na tej točki bi vam lahko govorila o propadajočih zgodbah imperialistične miselnosti, korupciji, obsesiji starih sil z močjo, lastništvom virov, nepremičnin, človeških duš. Lahko bi vam govorila o ignoranci mnogih, še posebej tistih na položajih, v odnosu do novega, svežega, uporabnega, človeškega. Pa ne bom!

Namesto tega, bom tudi ob tej priložnosti govorila o svetlobi, ki odpira duha. Duha, ki krepi pogum po izvirnosti in manifestaciji lepote, ustvarjalnosti, dobrega. Ki poživlja upanje in vzpodbuja sodelovanje, raznolikost, veselje do življenja. Ki prepozna potenciale globalnega sodelovanja in zna vtkati lokalne enkratnosti v dobro cvetočega Planeta. To je zgodba o jeseni 2013! To so dogodki, ki so jesen in nas vse, ki smo jo soustvarjali, zaznamovali za vedno. Delimo jih z vami v obliku ključnih sporočil: 

1. Slovenija je ustvarjalni prostor za družbene inovacije, poslovne modele in nove miselne vzorce. Je intuitivno srce Evrope. To je ena naših ključnih sposobnosti. Dovolimo ji, da se s pomočjo čiščenja emocionalnih in duhovnih blokad vsakega posameznika in posameznice, ki deluje v tem našem prostoru, razcveti.

Dogodka, ki sta v jeseni okrepila poletno izkušnjo iz Nizozemske, Vietnama in Tajvana:
- po uspešni predstavitvi InCo knjige z naslovom »The Magic of Contribution« (»Čarobnost prispevanja«) v mednarodnem prostoru (na 57. mednarodni konferenci o sistemski znanosti  v Vietnamu) smo se v začetku septembra odločili, da knjigo predstavimo tudi v slovenskem prostoru, in sicer, 3.9.2013 pred gostilno »Druga Violina« (utrinki v fotogaleriji). Dogodek je ozavestil pomembne izkušnje, pristope  in orodja, razvita v zadnjih 7 letih delovanja InCo gibanja; ozavestil je znanja in modrosti, pridobljena na podlagi aktivnega dela na terenu, delavnic, fokusnih skupin, konferenc ter odprtega dialoga z vsemi akterji InCo inovacijskega ekosistema. Na primeru InCo gibanja je v publikaciji prikazana moč povezovanja za doseganje skupnih ciljev, v dobro posameznikov in družbe.

- »Livestreaming«: intervju na globalnem spletu v živo o nastanku in izkušnjah InCo gibanja preteklih 7 let na portalu vŽivo.si

Slika: Predstavitev knjige "The Magic of Contribution", Druga Violina
Vir: Vibacom
2. Slovenija nosi v sebi energijo povezovanja, ljubezni in zbliževanja ljudi iz vsega sveta. V Sloveniji se ljudje počutimo varne, spoštovane, narava pa nas vedno znova preseneča s svojimi čudesi. Mladi to vedo in se na intuitivnem nivoju vedno znova vračajo v Slovenijo po nasmeh, prijateljske vezi in uvide za prihodnost.

- Konec septembra (20.9.2013 – 26.9.2013) je na različnih koncih Slovenije (Maribor, Ljubljana, Bled) potekal C:F Summit 2013, katerega namen je združiti mlade iz celega sveta, da skupaj soustvarjajo in rešujejo izzive globalnega delovanja. V letošnjem letu je več kot 35.000 mladih skupaj sooblikovalo 1.389 timov, ki so reševali izzive v treh kategorijah:

•    »My dream job« (nagrajeni so bili projekti: IGNITE, Good Riddance in Achievement 2022)
•    »The future of work« (nagrajeni so bili projekti: fYOUture, HOW Consulting Group in spirit)
•    »Make it work« (nagrajeni so bili projekti: MICHAEL IYANRO CYCLE, Button in winners team)


C:F Summit se je pričel s C:F Akademijo »Global Jumpstart meets Star:up Maribor« za osebnostni in strokovni razvoj mladih udeležencev ter projektnim delom povezanim z iskanjem rešitev za izbrana slovenska podjetja, katerega namen je bil spoznati izzive in priložnosti realnega poslovnega sveta. Nadaljeval se je z »Out of the Box C:F Youth« – predstavitvijo projektov, ki kreirajo delovna mesta, gospodarsko rast in družbeno blaginjo 21. stoletja. Višek Summita pa je bil C:F Business Forum z naslovom »Big Ideas for boosting Growth and Creating Jobs« katerega namen je bil na enem mestu združiti in vzpostaviti vezi med političnimi vodji, mladimi, podjetniki in inovatorji iz različnih področij ter ugotoviti kaj so glavne notranje moči Slovenije, globalne prednosti in priložnosti za rast. Mladim upom iz celega sveta so se pridružili slovenski poslovneži ter predstavniki slovenskega političnega vrha, ki so skupaj iskali inovativne ideje za preboj slovenskega gospodarstva. C:F Business Forum 2013 je bil zasnovan po načelu t.i. »crowd innovation«, kjer so bili vsi udeleženci aktivno vpeti v dogajanje. Jedro soustvarjanja je bilo vprašanje: »Kaj lahko storim z milijardo evrov za preboj slovenskega gospodarstva«. Najbolj prodorne ideje so bile predstavljene ministru za gospodarstvo, Slavku Stepišniku. V okviru Summita je bil organiziran še »C:F Educators Forum« ter Gala večer, kjer so bili razglašeni zmagovalci C:F izzivov.

Slika: Business Forum C:F, Ljubljana
Vir: C:F
- V začetku oktobra smo s svojim znanjem prispevali na NETFORK Akademiji 2013, katere namen je usposobiti menedžerje za internet; aktivno sodelovali na delavnici za vodje;

- Sodelovali smo skupaj s Tičom Zupančičem in njegovim notranjim krogom v viharjenju možganov o uporabi »Beyond leadership« metode v slovenskem prostoru;


- Udeležili smo se otvoritvene slovesnosti 19. Slovenskega festivala znanosti z naslovom »Ustvarjalnost prinaša upanje«.


- v okviru 6. Dnevov podjetništva 2013 (organiziranih s strani Tehnološkega parka Ljubljana in podjetja Data) smo sooblikovali začetni navdih konference in okroglo o mizo z naslovom »Financiranje podjetniških projektov v 2013 in 2014«. Namen Dnevov podjetništva je druženje, izmenjava informacij in izkušenj, ter seznanitev mladih podjetnikov z aktualnimi viri financiranja, podjetniškimi temami in izzivi.


3. Slovenija ima sploščeno hierarhijo, kar ji omogoča, da lahko hitro in učinkovito poveže različne strukture in interesne skupine v iskanje skupnega dobrega.

- Sredi oktobra smo v okviru InCo gibanja v soorganizaciji Združenja Manager že drugo leto zapored organizirali javni posvet, tokrat na temo »Sistemsko razmišljanje – pot do pospešene izvedbe dobrih idej«. Glavni namen posveta je bila pridobitev vpogleda v razumevanje soodvisnosti med inovativnostjo, intuicijo in sistemskim razmišljanjem. V uvodnem delu so bili predstavljeni novi izzivi sodobnega managementa ter InCo koncept kot del svetovnih trendov v sistemskem razmišljanju. Sledila je delavnica preko katere smo spoznali metode za prizemljitev idej: metoda U, intuicijski ključ, Beyond the Leadership in asociacije. V zaključnem delu pa so bile predstavljene smernice razvoja sistemskega razmišljanja ter sistemski pristopi iz prakse. Posvet je bil preko portala vŽivo.si tudi direktno predvajan, posnetek posveta pa je dostopen tej povezavi. Nekaj utrinkov iz dogodka si lahko ogledate v fotogaleriji, posamezne predstavitve govorcev pa so dostopne na InCo spletni strani posveta.
Slika: 2. Posvet InCo gibanja in Združenja Manager
Vir:Vibacom
- 21. oktobra 2013 se je na GZS odvijala prebojna konferenca z naslovom »Kako do energije za uspešno vodenje?« Naše glavno sporočilo na konferenci je bilo, da je srčna energija tista, ki vodi in napaja vse ostale. Da se v prostoru dogaja veliko dobrega in da je čas, da govorimo in sodelujemo s pozitivnimi viri razvoja. Osrednja oseba dogodka je bil doktor fizike in psiholog dr. Yuri Yatsko (intervju z njim si lahko preberete v Sobotni prilogi časopisa Delo).

- Isti dan v večernih urah smo pomembne izkušnje iz sodelovanja z managerji in strategijami razvoja za korporativna okolja izpostavili na mesečnem klubskem srečanju članov Društva moderatorjev na temo »Moderiranje procesov v podporo oblikovanju strategij«.


- Pomemben impulz je v slovenskem prostoru sprožila tudi Maria Anselmo s svojo ekipo z dogodkom BisnodeB4B (Bisnode For Business ali Best Four Businesses), katerega namen je bil motivirati poslovno javnost, spodbujati podjetništvo in poleg predstavitve odličnih zgodb omogočiti obiskovalcem mreženje in spoznavanje novih ljudi.


- Udeležili smo se okoljsko ozaveščenega seminarja »Tvoja pisarna je lahko zelena«: kako ustvariti zeleno pisarno, reciklirati izdelke, delati na daljavo in uporabljati trajnostne pisarniške izdelke.


4. Slovenija ima globoko v sebi skritega veliko zgodovinskega strahu.
Najrazličnejši imperialisti so si v preteklosti lastili ozemlje na katerem slovenski narod živi že tisočletja; vedno znova so agresivno uveljavljali svojo voljo, zakone in oblast. Vedno znova smo se v želji po preživetju prilagodili in odmaknili od agresije za katero smo vedeli, da bo slej ko prej propadla. Genetsko se nam prenaša iz generacije v generacijo, vpliva na naše osebne in poslovne odločitve. Od tu verjetno izhaja tudi izjemno kritičen odnos do neuspeha. Pomembno pa je, da smo se tudi s tem negativnim elementom začeli soočati.

- Konec oktobra smo svoje izkušnje in spoznanja delili na »Fear&Fail« konferenci, ki je v čudovitem vzdušju Antique Palace Hotel&Spa povezala poslovneže iz Nemčije, Madžarske, Slovenije in Avstrije. Izmenjava zgodb o neuspehu in poslovnih napakah je bila osvežujoča, globoka in je ozavestila izjemen pomen demistifikacije neuspeha in z njim povezanega strahu v poslovnem svetu. Če strahu in neuspeha ne upravljaš, ga ne ozavestiš, se ne moreš premakniti naprej v svojem razvoju.

Upam, da se strinjate – jesen je bila res pestra. Ne glede na tematiko, vsebino ali udeležence, imajo navedeni dogodki nekaj skupnega: dovolj nam je starih vzorcev razmišljanja, dovolj nam je hierarhično vsiljenih vzvodov moči. Življenje je lahko tudi drugačno in le sami si ga lahko ustvarimo po novi podobi.
A jesen še ni končana. Kmalu se vam oglasim iz Brazilije, kjer bom kot vabljena govorka, posredovala na njihovi konferenci o inovativnosti, izkušnje Slovenije, naša spoznanja, modele in rezultate vezane na inovacijske ekosisteme.

Oj, Vibacom tim (Violeta, Kaja, Barbara)


Priporočamo ogled:

Kako lahko sodelujemo 
Kje se lahko srečamo
Zanimivosti

ponedeljek, 26. avgust 2013

Involucija in evolucija – Tajvan 2013

Ko me je profesorica Ming Fen povabila, da bi se kot ena od uvodnih predavateljic udeležila Mednarodne konference o socialno okoljskem izobraževanju na novo porajajoče se eko-civilizacije, sem se z velikim veseljem pozitivno odzvala zaradi (takrat) dveh razlogov:

1) Tajvan je, vsaj zame, ena od vodilnih tehnološko razvitih držav na svetu. Ker sem sama po formalni izobrazbi računalniška inženirka, me je možnost, da o računalniški industriji v tej državi zvem kaj več, prijetno vzradostila. Saj to je pomenilo spoznati, kako se Tajvanci odzivajo na globalne trende, kako razmišljajo, kako oblikujejo odločitve, kako vzpostavljajo sisteme, s katerimi se soočajo z izzivi novega sveta in kako pri tem ohranjajo človeški aspekt življenja.
International Conference Social Environmental Education for an Emerging Eco-Civilization, Enacting Unbounded Collaboration and Evolutionary Development for “Glocal” Eco-Communities: A New Paradigm of Public Engagement and Social Innovation
NTNU, Tajvan 21 – 22 July, 2013
Jezik: angleški, kitajski

Glocal = Global and local
2) Tema mojega prispevka, ki mi jo je predlagal organizator, me je presenetila in izzvala, da s premislekom sežem čez svoje običajne okvire ter tako razvijem nove poglede na delo, s katerim se ukvarjam.

Članek & prezentacija: “Connecting Evolution and Involution to Create a Positive Foundation for an Eco-Civilization”, V. Bulc,  NTNU, Taipei, Tajvan 2013.

Delavnica: Collective Dialog on Green Social Innovation; Udeleženci: 60 predstavnikov gospodarstva, vlade, univerze, raziskovalne dejavnosti in nevladne organizacije; gostitelji: MingFen Li & KingKong Lin, Alexandr Laszlo & Violeta Bulc.

Evolúcija je biološki proces, pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo. Čeprav so spremembe znotraj posamezne generacije majhne, se organizmi z njihovim kopičenjem zlagoma spreminjajo in sčasoma lahko ta proces vodi v nastanek novih vrst. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Evolution, Junij 2013


Involution (Meher Baba), the inner path of the human soul to the self
Involution algebra, a *-algebra: an algebra equipped with an involutionVir:: http://en.wikipedia.org/wiki/Involution, junij 2013

Slika: Transparent/ znak Tajvanske fakultete
Vir: Vibacom
Ko sem prispela na Tajvan, sem kmalu ugotovila, da naslov mojega uvodnega predavanja ni bilo edino presenečenje, ki me je čakalo na mojem obisku. Teden dni na Tajvanu mi je dalo precej več. Moja doživetja so bila globoka, temeljita in navdihujoča.

Naj nekaj od doživetij posredujem tudi vam. Upam, da jih bom dovolj dobro povzela in tudi vas popeljala na to pomembno potovanje.

1. Ljudje in arhitektura
Prvi stik z deželo se je začel s srečanjem z ljudmi in z arhitekturo na letališču. Letališke zgradbe so bile prostorne, zračne in čiste. Izpod stropa nas je gledal velik, pisan zmaj in se nam smehljal. Zame je bilo to prvo srečanje z modernim Tajvanom, prvo od mnogih, ki so mu sledila: druga najvišja zgradba na svetu, brezizrazne zgradbe, ki so me spominjale na podobne slovenske iz istega obdobja, celovito oblikovane hiše z osvežujočimi zelenimi površinami in ekološko dodelanimi prvinami. Hkrati pa sem opazila, da pri oblikovanju prostora razmišljajo o ljudeh in pogojih za njihovo blaginjo. Recikliranje, na primer, so na Tajvanu razvili še za korak dalje. V mestu je težko najti koš za smeti. Ljudje morajo svoje smeti odnesti s sabo domov in jih pravilno razvrstiti.
Ljudje: Študentje, ki so nas pričakali na letališču, so si naredili pisane in vesele oznake z našimi imeni. Čeprav smo bili precej utrujeni (prileteli smo naravnost iz konference v Vietnamu), so nas nasmejali. V hotelski sobi ja na nas čakalo še eno drobno presenečenje naših gostiteljev – košara s prigrizki tajvanske kuhinje. In to je ustvarilo vzdušje za ves naslednji teden – tako za samo konferenco kakor tudi za pripadajoče poslovne oglede po otoku. Organizatorji so se potrudili, da smo zaznali vsako podrobnost njihove kulture, razvoja, njihovega načina razmišljanja, razumevanja in delovanja na krajevni, regionalni in globalni ravni.
Slika: Mangov sladoled
Vir: Vibacom
Način, kako razmišljajo o življenju, sodelovanju, udeleženosti in občutljivosti v skupnosti, me je navdušil. Zlahka sem začutila prevladujoč duhovni vpliv, ki ga ima budistični nauk v njihovem odnosu do venomer spreminjajočega se življenja. Srečanje z direktorjem budističnega inštituta, ki nas je vse presenetil z radovednostjo in pripravljenostjo poslušati in se naučiti kaj novega, je samo še potrdilo moje začetno prepričanje.
Slika: Budistični center (Chung Tai Chan Monastery)
Vir: Vibacom
Na Tajvanu sem se pogosto počutila povsem domače in pozitivno, začutila sem namreč njihovo spoštovanje do kulture, spoznala številne zelo praktične rešitve, s katerimi se odzivajo na vsakdanje potrebe. Vsepovsod sem videla vrtove, vedno znova občudovala njihovo spoštovanje ekološko pridelane hrane, njihovo odprtost in ponos v majhnih zadevah, ki so segale globoko. Tako tudi med našim obiskom krajevnega umetnika, ki velja za največjega mojstra keramike našega časa, saj se je bolj kot kdorkoli drug poglobil v starodavno veščino keramične obrti, a vseeno živi preprosto, posvečeno življenje v svoji delavnici v okraju Puli. Pogosto so me samo kitajske pismenke opozarjale, da sem v resnici v tuji deželi. Globoko se zahvaljujem svojim gostiteljem za vse izkušnje, znanje in modrost, ki sem jih bila deležna in jih imela priložnost spoznati ne tem potovanju.

Slika: mojster keramike
Vir: Vibacom
2. Konferenca
Konferenca, zaradi katere smo prišli na Tajvan, je imela izzivajoč naslov (glej zgoraj). Vsebina, ki so jo predstavili sodelujoči na konferenci, pozneje pa tudi na delavnicah, je popolnoma izpolnila njegov namen. Poudarek konference je bil na holističnih in sistemskih praksah ohranjevanja ekološkega okolja in na inovacijah glokaliziranih eko-skupnosti, na pomenu sistematičnega premisleka pri javnem delovanju in eko-razvoju ter o zmožnosti izgrajevanja zelenih družbenih podjetij. 

Zelo sem bila vesela, da so prakse iz Slovenije, ki sem jih predstavila v svojem prispevku, in sicer, Challenge Future (C:F), Srce Slovenije, InCo gibanje in BTCjeva trajnostna strategija razvoja, pritegnile precejšnjo pozornost in občudovanje.

Vse štiri prakse imajo nekaj skupnega: vse v svojem poslovnem modelu upoštevajo socialne in/ali poslovne inovacije (izviren način, strast, navdihnjenost iz vira, namenjeno tako posameznikom kakor skupinam) in sistematični pristop, vse upoštevajo in povezujejo točke uspešnega razvoja, vse pri svojem razvoju prepletajo evolucijo in involucijo.

Moj glavni poudarek prispevka je bil, da med razvojem organizacije (projektov) (evolucija) in razvojem posameznika (involucija), ki so vključeni v projekt, še posebej tistega, ki je lastnik začetne ideje, potekajo vzajemni odnosi. Opozorila sem tudi na bistvene značilnosti, ki so me ohrabrile v veri, da se nova civilizacija že pojavlja, kar pomeni vse večja prisotnost odprtih (inovacijskih) eko sistemov, skupne globalne vrednote, rast celostnega zavedanjs, povečanje obsega zavestnega ravnanja, ki se bogati iz nezavednega, vse večja prisotnost regionalnega in globalnega mreženja, oblikovanje vrednot v medkulturnem sodelovanju, udeleženosti, in vse večji vpliv sistemskega premišljevanja.

Slika: konferenči plakat
Vir: Vibacom
Spoznala sem, da se udeleženci zavedajo istih globalnih izzivov (celo na lokalni ravni) in da moramo nadaljevati z oblikovanjem globalnih mrež in posredovanja primerov dobrega delovanja, da se lahko drug od drugega učimo in skupaj oblikujemo rešitve in razcvet. To lahko počnemo samo v odprtem svetu inovacij, onkraj zemljepisnih meja in političnih ovir. Takšno razmišljanje je temelj pojavljajoče se globalne civilizacije. Z vsako uspešno rešitvijo, ki je plod medsebojnega sodelovanja, čutim, da je energija nove civilizacije vedno močneje prisotna v našem vsakdanjem življenju.
Delavnica z udeleženci krajevne pobude inovacijskega ekosistema v »Vidim-te-kavarni« je to samo še potrdila. Čeprav mnogi od njih niso govorili angleško, midva z Alexandrom pa ne kitajsko, nama je uspelo, deloma tudi s pomočjo dodatnega prevoda, ustvariti zelo dinamično, dejavno delavnico z aktivnimi udeleženci, v kateri smo si uspešno izmenjali spoznanja o obravnavanih temah.

Slika: plakat z vmesnimi rezultati
Vir: Vibacom
Na koncu smo celo izoblikovali preprost akcijski načrt. Vsi primeri so bili stvarni. Publiki so jih predstavili člani lokalnih nevladnih skupnosti. Bistveni izzivi so bili podobni tistim, s katerimi smo se srečali že na delavnicah Srca Slovenija ali pa o njih brali na C:F portalu (ki so ga identificirali mladi), med drugim, pomanjkanje izobrazbe, pomanjkanje ustreznih informacij za jasno odločanje, pomanjkanje sodelovanja in inovacij.

Slika: Tajvanska delavnica
Vir: Vibacom
Težave smo premagali tako, da smo opredelili model deležnikov inovacijskih ekosistemov vezanih na izbrane projekte, bistvene izzive, bistvena orodja in bistvene ukrepe. Veselilo me je, da je veliko skupin uporabilo »U« metodo (ki jo uporabljajo tudi člani InCo gibanja). Bilo je veliko veselja, smeha, živahnih pogovorov in ponosnih predstavitev v naši učilnici. Hvala ti, Tajvan, za to izkušnjo in priložnost biti član ekipe moderatorjev.

3. Sistemska znanost
Konferenca in spremljevalni program na Tajvanu sta ponovno potrdila, da se sistemska znanost in sistemsko mišljenje krepita po vsem svetu ter tako ustvarjata platformo za trajnostno in cvetoče reševanje problemov. To so ugotovile tudi mnoge vladne službe … samo upam lahko, da se bo tudi Slovenija ugotovila, da so celostne rešitve tiste, ki ponujajo veliko več stabilnosti, trajnosti in rezultatov.

Slika: Skupinska slika gostov in gostiteljev
Vir: Vibacom

Ko se oziram nazaj, ugotavljam, da smo na Tajvanu srečali veliko raznovrstnih stvari. Videli smo neverjetne ljudi, izvedeli za mnoge zanimive projekte, si ogledali čudovito naravo, muzeje, budistične centre, lokalne osnovne in srednje šole, spoznali umetnika in ljudi pri delu. Bilo je toliko tega, da sem pri vsem skupaj celo pozabila, da bi ljudi povprašala o industriji visoko razvite tehnologije. Če ne bi imela HTC mobilnega telefona, izdelanega na Tajvanu (na kar so nas mnogi ljudje ponosno opozorili), bi povsem pozabila na visoko tehnološko razvitost Tajvana. A morda pa prav ta informacija že sama po sebi veliko pove.

Oj, Violeta


Priporočamo ogled:

Novice
Kako lahko sodelujemo 
Kje se lahko srečamo

ponedeljek, 22. julij 2013

S sistemskim pristopom do hitrejšega razvoja, Vietnam 2013

Ko me je predsednik ISSS (International System Science Society), Alexander Laszlov, pred letom in pol povabil, da prevzamem vodenje skupine za design programa svetovne ISSS konference v Vietnamu, sem vlogo sprejela s spoštovanjem in radovednostjo. Brez pričakovanj in brez vizije, kam me/nas bo naloga pripeljala. Bila je naporna, a izjemno bogata izkušnja, obogatena z vsaj tremi ključnimi vsebinami:
1. vodenje globalnega projekta (člani so bili iz vseh celin planeta Zemlja),
2. lansiranje naše nove knjige o InCo gibanju “The Magic of Contribution” v Vietnamu in
3. izjemna doživetja Vietnama skozi prizmo njihovih ljudi, projektov in priložnosti, ki jih vidijo za svoj razvoj.

Slika: Vietnam the design tim
Vir: Vibacom
Osebno sem dojela ključna sporočila konference kot:
  • Sistemsko razmišljanje in sistemska znanost postajajo osrednji način razmišljanja novo razvijajoče se planetarne civilizacije.
  • Sistemsko razmišljanje se razvija v smeri sistemske zavesti in sistemskega sebstva z razumevanjem pomena posameznice/ka kot aktivnega in samostojnega dela celote.
  • Vse večji poudarek je na inteligenci odnosov in uravnoteženosti med kolektivnim in individualnim; pri tem je v veliko pomoč sistemsko razmišljanje.
  • Priča smo premiku od planiranja aktivnosti k dizajniranju pogojev in okolja, ki dovoljuje nastajanje novega.
  • Za vodje/managerje bo pomemben premik k učinkovitemu zagotavljanju okolja, ki bo dovoljevalo pogoje za nepredvidljivo, vnašanje elementov presenečenja, drugačnosti, ki bo dovoljevalo oblikovanje lastnih pogledov brez v naprej definiranih okvirjev razmišljanja in sklepanja (kot je poudaril v svojem zaključnem govoru zdaj že bivši predsednik ISSS, prof. A. Laszlov, “prispevek sistemske znanosti k razvoju cvetočega planeta ni v sajenju semen, ampak v pripravi rodovitnega polja, ki je pogoj za zdrav pridelek).
  • Prihodnost je v povezovanju, soustvarjanju, razumevanju soodvisnosti in aktivni participaciji tako na lokalnem kot globalnem nivoju
Celotno sporočilo konference bi lahko strnila v: “Bodi sam sistem, ki ga želiš živeti”.

Izkušnja vodenja globalnega projekta

A. Tim: virtualni tim, ki sem ga prevzela v vodenje je bil precej velik.  Na začetku je celo kazalo, da ga bo nemogoče voditi. Pa vendar, ko smo po nekaj skype srečanjih uskladili naša pričakovanja, razumeli ambicije, s katerimi smo člani/ice vstopili v projekt, uskladili pojmovnik in jasno opredelili okvir projekta, je delo steklo. Danes, na zadnji dan konference, lahko rečem,  da je struktura in vsebina konference dobro podprla aktivnosti na parketu, dovolila dovolj prostora za druženje in osebne kontakte, hkrati pa vedno znova vzpostavljala dinamiko med udeleženci.
Members of the team: Alexander Laszlo (President of the ISSS), Jacqui Wilmshurst, Pamela Buckle Henning, Barbara Widhalm, Kathryn Bottrell, Todd Johnston, Palma Vizzoni, Karri Winn, Will Varey, Ockie Bosch, Irma Wilson, Violeta Bulc (Coordinator of the Conference Design Team), Nam Nguyen (Coordinator of the Conference Organization & Logistics team), George Por (Coordinator of the Collective Intelligence Enhancement Lab team), Stefan Blachfellner (Coordinator of the External Communication & Coordination team), Jennifer Wilby (Vice President for Administration and the central reference point for the official ISSS activities)
B. Prednosti vodenja virtualnega projekta: virtualni projekt lahko vodiš iz pisarne (včasih tudi iz dnevne sobe); poraba časa za srečanja je veliko bolj učinkovita (po dveh urah začne koncentracija padati, zato sestanki praviloma ne trajajo več kot 2 uri), vsi zapisi in komentarji se beležijo v živo in se simultano dopolnjujejo, popravljajo; ko ne zmoreš več, ali pa imaš druge obveznosti, se lahko hitro posloviš.  
Slabosti virtualnega projekta: težko vzdržuješ koncentracijo ljudi (da bi povečali učinkovitost telekomunikacijskih linij, smo pogosto izključili video del in bilo je čutiti, da člani opravljajo še dodatna dela za računalnikom, zato njihova participacija ni bila vedno osredotočena na obravnavane teme), vstop v tim in izstop iz timskega dela je samo klik stran, kar je večkrat moteče, (manjša disciplina), ne osebnega, neposrednega kontakta (neposrednega prelivanja energij), kar zmanjša stopnjo spontanosti in kreativnost. Izzivi v vodenju globalnega tima: velike časovno razlike in posledično težave pri usklajevanju urnikov za srečanja (npr. pozna večerna ura v Sloveniji in Južni Afriki, zgodnja ura v Avstraliji, sredi delavnega dne na vzhodni obali ZDA),  zagotavljanje konsistentnosti v timu (prisotnost, angažiranost, vpetost), koordinacija komentarjev, participacije članov virtualnega tima, sposobnost zaznavanja vzdušja v timu in ustreznih intervencij, ko so se misli preveč oddaljile od bistva ali pa prevzele preveč prostora, ipd.
Več o konferenci pa na naslednjih straneh:
Twitter https://twitter.com/intent/user?query=%23isss57&screen_name=B_original_me&tw_i=358106657630330880&tw_p=embeddedtimeline&tw_w=345452960295305216
https://twitter.com/intent/user?query=%23isss57&screen_name=Alex8er&tw_i=358194619462332417&tw_p=embeddedtimeline&tw_w=345452960295305216
Local news: http://www.baohaiphong.com.vn/channel/4905/201307/van-dung-ly-thuyet-va-tu-duy-he-thong-trong-giai-quyet-van-de-hang-ngay-2256835/
CIEL http://cielcolab.com/
ISSS www.isss.org  
C. Inovativni dosežki: zelo vzpodbudna izkušnja zame pa je bila, da smo, navkljub omenjenim pogojem delovanja, uspeli inovirati, prebijati vzorce obnašanja in razumevanja in se pri tem še vedno iskreno zabavati. Prav pa je, da na tem mestu omenim, da je pomembno vlogo igralo začetno fizično srečanja šestih članov  tima v Linzu spomladi 2012, kjer smo uspeli postaviti začetna izhodišča za timsko delo. Ključni inovativni prispevki za konferenco v Vietnamu (v primerjavi s prejšnjimi konferencami) so bili: planetarni govorci (v program konference so se v živo javljali sistemski znanstveniki iz vsega sveta in pomembno prispevali k razumevanju razvoja sistemske znanosti in sistemskega razmišljanja po svetu), praktična izkušnja živega laboratorija na otoku Kat Ba

Slika: otok Kat Ba
Vir: Vibacom
(s pomočjo sistemskih pristopov se na otoku prestrukturira celoten gospodarski in družbeni razvoj v dobro lokalnih prebivalcev, turizma in zaščite naravnega okolja),  skupinsko delo udeležencev na iskanju točk preliva razvijajoče se nove eko civilizacije in zajem ključnih izzivov pri njenem nastajanju, sama struktura programa (številne jutranje in večerne aktivnosti vezane na zajem refleksij udeleženk/cev, izmenjave izkušenj v okviru manjših interesnih skupin, vsebinskih dnevnih osredotočenj, ipd),  sam proces nastajanja programske sheme konference (evolucijski pristop, participativni, soustvarjalni); dodatne pomembne inovativne aktivnosti so se odvijale tudi na področju vzpostavitve virtualnega orodja v podporo participativnega povezovanja in sodelovanja (CIEL – collective intelligence evolutionary lab); novost je bilo tudi vzporedno tekmovanje študentov iz Vietnama in Avstralije v virtualni igri – Ecopolicy.

Lansiranje nove knjige ob sedmi obletnici delovanja InCo gibanja “The Magic of Contribution”

Prav poseben občutek, ko lansiraš knjigo na globalnem nivoju, na svetovni konferenci, s pol urno prezentacijo, ki je odlično sprejeta med poslušalci. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi knjige in vsem, ki ste z odprtimi srci sprejeli njena ključna sporočila: www.themagicofcontribution.si.

Slika: Lansiranje knjige, Vietnam
Vir: Vibacom

Slika: Naslovnica e-knjige
Vir: Vibacom

Izkušnja Vietnama

Ko sem se odpravljala v Vietnam me je preveval občutek mirnega vznemirjenja. Vedela sem, da grem v novo izkušnjo, v novo deželo. Hkrati se mi je dozdevalo, da grem v znane vibracije. Zdaj vem zakaj.

Slika: Violeta Bulc, otok Kat Ba
Vir: Vibacom
Bila je nepozabna izkušnja. Izjemno prijazni, veseli ljudje. Izjemno strokovni in profesionalni. Več kot 80 milijonski narod, ki se pospešeno razvija v okviru svojih neizmernih potencialov: v naravi, v ljudeh, v ambicijah, v zgodovini, v prihodnosti. Lahko bi jim reki tudi dežela skuterjev.

Dežela visoke senzibilnosti za povezanost in soodvisnost, pa vendar vse bolj odprta tudi za individualnost. Prepletanje socialističnega duha, ki mi je dajal občutek domačnosti na eni strani in na drugi strani njihova iskrena želja, da se kot država enakovredno postavijo ob bok Kitajski, Indoneziji, Indiji in ostalim državam v regiji kot pomemben igralec pri razvoju azijskega gospodarstva, ustvarjajo impulz novodobnosti, upanja in ustvarjajo prostor za nastajanje številnih tehnoloških, poslovnih in družbenih inovacij.

Hai Phong še ni doživel turističnega razcveta. Je pa močno gospodarsko in politično središče. Bogato je tudi kulturno izročilo. Ljudje pa so, še ne navajeni turistov, radovedni, a nikakor ne vsiljivi. Pravi užitek se je sprehajati po številnih ulicah, kjer se prepletajo motoristi, pešci, avtomobili, kolesarji –vrvež, v katerem pa se počutiš varnega in dobrodošlega.

Slika: Budistični center
Vir: Vibacom


Slika: TK napeljava
(težko verjameš, da se ob tovrstni napeljavi dogajajo
“high-speed” telekomunikacije povezave – a se!)
Vir: Vibacom
V luči našega projekta je bilo posebej osvežujoče dejstvo, da je najvišje politično vodstvo tako profesionalno pristopilo k uporabi sistemske znanosti za prestrukturiranje njihovega gospodarstva in družbe kot celote. Pri tem igra  veliko vlogo tudi njihovo sodelovanje z Univerzo Adalade iz Avstralije.

Slika: Hai Phong vodstvo
(ustanovitev mednarodnega združenja za
sistemsko znanost v Hai Phongu)
Vir: Vibacom


Slika: V. Bulc, Mr.Thanh, član komiteja Republike Vietnam in partijski sekretar
Vir: Vibacom

Sicer pa so ulice Hai Phonga, kjer smo preživeli en teden kot eno veliko mravljišče – na ulicah se dogaja trgovina, na ulicah se prehranjuje, druži, sobiva v polnem pomenu razvijajočega se inovacijskega ekosistema.

Slika: Utrip s tržnice
Vir: Vibacom

Slika: Prodaja sadja na tržnici
Vir: Vibacom

Vsekakor je Vietnam destinacija, ki jo priporočam.

Oj!

Priporočamo ogled: 

Novice

Kako lahko sodelujemo 
Novice, ki navdihujejo
Kje se lahko srečamo

ponedeljek, 08. julij 2013

O odgovornih inovacijah iz Haaga

Stvari se spreminjajo. Po vsem svetu se po univerzah ubadajo z istim vprašanjem: Ali svoje študente učimo prave reči? Po drugi strani v vedno več podjetjih ugotavljajo, da morajo na novo zaposlene mlade izobražene ljudi najprej reprogramirati, preden jih lahko koristno vključijo v svoje inovacijske projekte in ekosisteme.

Do podobnih spoznanj so se prikopali tudi inženirji: »Kako lahko zagotovimo, da bodo naše inovacije in odkritja odgovorno uporabili?« Ne gre samo za orodja, modele ali postopke. Jeroen Van den Hoven, uvodni govornik na konferenci je poudaril, »da si mora vsak, ki se ukvarja z inovacijami, zastaviti ključno vprašanje o tem, katerega od velikih socialnih izzivov bo pomagala razrešiti njegova ali njena inovacija«. Torej, ali živimo v zmoti? Ne. Sama sem spoznala, da si moram zastaviti drugačno vprašanje. Kateri so tisti znaki, ki kažejo, da se svet spreminja, razvija, premika naprej? Zato sem, namesto da bi iskala, kaj je prav ali ne, začela poslušati, celo med lastnim predavanjem. Bolj kakor samemu govorjenju sem sledila govorici teles poslušalcev, iskram v njihovih očeh, njihovim pripombam in vprašanjem. Doživela sem jih celostno in tako, si predstavljam, bi morda lahko začeli gledati na življenje. Vsak dan. Preden pa posredujem svoje ugotovitve iz konference, bi vam rada posredovala nekaj misli o konferenci sami, ki so jih podali njeni organizatorji.

Slika: Ronald Ortt
Vir: Vibacom arhiv
V: Torej kaj je obe zvezi, IEEE in ICE, pripeljalo do tega, da sta tokrat vsakoletno globalno srečanje organizirali skupaj in ga posvetili odgovornim inovacijam in podjetništvu?Dr. Roland Ortt: Obe zvezi inovacije obravnavata kot svojo pomembno vsebino. Zato smo se letos odločili, da se povežemo in tako skupaj nagovorimo to temo. Ko smo se poglobili vanjo, smo se zavedli, da se v njenem ozadju skriva precej zadev, ki zahtevajo dodatni premislek, poleg hvaljenih in takih s srečnim koncem obstaja namreč tudi veliko manj uspešnih. Na področju inovacij prihaja tudi do velikega števila napak in napačno vodenih primerov, še posebej v fazi razvoja samih inovacij. Prihaja do izgub, slabega investiranja in neuspehov tako na vseh ravneh organizacije, kakor na vseh stopnjah inovacijskega življenjskega cikla. Neprestano iščemo meje, istočasno pa poskušamo tudi socialno odgovorno delovati. Zato smo hoteli temu posvetiti posebno pozornost. K temu pa me je še dodatno vzpodbudila zgodba ameriškega avtorja, ki so ga pri nekem ameriškem časopisu povabili, da naj napiše kaj o veličini inovacij. Odkril je, da vse inovacije niso ravno blesteče. Opozoril je tudi na nekatere stranske učinke inovacij. Članek so mu zavrnili in ga nikoli niso objavili. Tako se je torej izoblikovala tema konference o odgovornih inovacijah. Povsem naravno.


V: Kaj bi radi dosegli s konferenco?
Dr. Roland Ortt:
Zastavili smo si tri cilje:
1. organizacijski cilj (povezati dve različni skupnosti: ICE kot evropsko organizacijo in IEEE skupino kot že staro inženirsko organizacijo ter skupaj načeti temo inovacij, ki že po svoji naravi sega na mnoga raznovrstna področja);
2. vsebinski cilj (povečati zavest o nujnosti odgovornih inovacij);
3. strukturni cilj (v Evropi izpeljati konferenco, ki bo skupaj pripeljala ljudi iz vsega sveta in bo imela trajnejšo prihodnost. Hkrati pa nismo poskušali ponuditi samo predstavitev, ampak oblikovati tudi delovna srečanja, na katerih okoli okrogle mize sodelujejo ljudje tako iz akademskega okolja, kakor javni delavci in poslovneži).

Slika: "Različen pogled na svet"
Vir: Vibacom arhiv
Na konferenci smo bili res predavatelji iz vsega sveta, ki smo predstavili in načeli veliko zanimivih, tako splošnih kakor povsem praktičnih vprašanj s področja inovacij. Še posebej bi rada izpostavila naslednja spoznanja:
  • inženirskih krogih je vprašanje o odgovornih inovacijah postalo resno upoštevana tema: čeprav je mogoče slišati pripombe, da se inženirji ukvarjajo zgolj z reševanjem tehničnih izzivov ali da vojaške raziskave zadržujejo veliko odličnih tehničnih rešitev, ki bi koristile ljudem, je prevladalo vzdušje o odgovornosti inovacij, podjetništva in potrebi po njihovem sistematičnem razmisleku; zato je treba to temo vključiti v izobraževalne programe inženirjev po vsem svetu.
  • po vsem svetu se pojavlja vrsta podobnih izzivov: na primer, eden pomembnejših je, kako ljudi pripraviti do tega, da bi svoje raziskave začenjali od spodaj navzgor (bottom-up approach). Ali pa kako bi dvignili mero odgovornosti, skrajšali razvojni cikel in ga odgovorno upoštevali. Pa tudi kako bi prepoznali prave potrebe, ki imajo dolgotrajen učinek, ali kako bi v razvoj izdelka vključili tudi etične in kulturne razsežnosti. In podobno.
  • še vedno se ne potrudimo dovolj, da bi se drug od drugega več naučili: drug drugega pretežno še vedno samo obveščamo o tem, kaj smo naredili, precej manj pa rešitve, ki jih potrebujemo, iščemo drugod po svetu. V glavnem jih poskušamo izumiti na novo. Kakorkoli že, ko to počnemo, v rešitve pogosto še vedno vtiskujemo stare miselne vzorce in zastarelo mentalno arhitekturo ter tako zapravljamo priložnost, da bi se iz globalnega bazena znanja, ki tam zunaj že obstaja, kaj novega naučili. Z drugimi besedami, vznemirljive priložnosti za medstrukturno izmenjavanje izzivov in rešitev dejansko obstajajo. Globoko sem prepričan, da je nastopil čas, da se bolje povežemo in učinkoviteje uporabimo znanje in izkušnje, ki so nam kot globalni skupnosti na razpolago ter da tako nagovorimo vsaj skupne globalne izzive.
  • razvidno je, da se med uveljavljenimi spoznanji in v medsebojni odvisnosti zaradi globalizacije in odprtih sistemov kaže vedno več ne-linearnih in nepredvidljivih izzivov. Zato potrebujemo novo obliko izobraževalnih sistemov, odprtih za nove potrebe in priložnosti. Rabimo izobrazbo, ki bo ljudi opremila z znanjem o sistemskih vidikih, o trajnostnih inovacijskih pristopih, o posledicah razvoja. Izobrazbo, ki bo ljudi vzpodbudila k ustvarjanju novih, trajnostnih vizij za »stvaren« (flat) svet, v katerem živimo.
  • in še nekaj dodatnih namigov:
a) osredotoči se na težavo: »Delovno ekipo oblikuj okoli ključnih težav. Odzivi tvojih strank ne pomenijo zaključek zgodbe o tvojem izdelku.«
b) ugotovi pravo naravo svojega podjetništva: »Podjetništvo ne pomeni upravljanja.« Obstaja precejšnja razlika med znanjem in orodji, ki jih mora obvladati posameznik, da postane uspešen podjetnik, in tistimi, ki jih potrebuje uspešen upravitelj. En od najbolj škodljivih korakov na podjetniški poti je, da podjetnika silimo, da že na začetku novega posla spiše poslovni načrt; po drugi strani pa je prav tako škodljivo, da podjetnik ne odstopi, ko podjetje postane dovolj veliko, da ga mora začeti voditi upravitelj.
c) s sredstvi podprta produktna platforma: »Sredstva, potrebna za razvoj produktne platforme pomenijo faktor vlaganja (input). Hkrati pa sredstvene platforme same pomenijo pomemben del sredstev podjetja. Za razvoj produktov je dobro, da ima podjetje s sredstveno platformo (platformo virov) zato, da se lahko hitro in učinkovito odziva.«
d) inovacijske šole (I-Schools): nastalo je celo področje novih strokovnih znanj, pristojnosti, pojmov in modelov, ki jih potrebujemo za podporo nastajajočega sveta inovacij. Novi pojmi kot so: »oblikovno mišljenje« (design thinking), »odzivni razvoj računalniških programov« (agile software development), »vitko podjetništvo« (lean entrepreneurship) in “sistemično razmišljanje” (systemic thinking) ter podobno, ki jih je opredelil Nathan Furr, se v praksi hitreje pojavljajo kot v akademskih krogih in sisteme izobraževanja izzivajo, da naj se preoblikujejo in se odzovejo na dejanske potrebe ljudi.
e) povezovanje vsebin: vedno večja je tudi potreba, da svet vrednot, norm, idej, etike in načel ter svet artefaktov, arhitekture, materialov, standardov in sistemov povežemo v celostno reševanje osrednjih izzivov naše družbe.
f) množične inovacije: povečuje se tudi potreba po množičnih inovacijah, povezovanju sodelujočih v mreže (collaborative networks) in spontanih pobudah, ko se pojavijo novi izzivi. Ko sem predstavila izkušnje Vibacoma in ugotovitve InCo gibanja, sem spoznala, da v mnogih krogih še vedno ne razlikujejo med množičnimi inovacijami (mass innovation) in mreženji sodelujočih (collaborative innovation). Toda z naraščajočo potrebo po tem, da z inovacijami začenjamo pri dnu (bottom-up inovation) in z že prepoznanimi potrebami po mreženju sodelujočih, se svet počasi pomika v smeri razvoja množičnih inovacijskih ekosistemov.

Kako pa je z mano? Eden od pomembnejših razlogov, da sem sodelovala na tej globalni konferenci kot predavateljica, je bila želja, da si z ljudmi iz vsega sveta izmenjam svoje poglede in ugotovim, kaj počnejo oni, da svoje delo umestim v globalno skupnost, spoznam kaj novega in drugim omogočim, da se kaj naučijo od mene. Hvaležna sem za povabilo. In lahko rečem, da se v Sloveniji gibljemo po pravih mejah in s pomembnimi spoznanji ter vizijami tudi sami prispevamo v globalno družbo razvijajočega se znanja. Še dodatno sem utrdila spoznanje, da se skupaj pomikamo proti viziji cvetočega planeta.

Haag 2013
Vir: Vibacom arhiv
Svoj prispevek za Aktualno 2.0 bi rada končala s ključnim sporočilom, ki ga je dekan Univerze v Leidnu podal v svojem nagovoru: »Nujno je, da postanemo močnejši v svojih vizijah in šibkejši v svojih omejitvah.« Kako res.
Oj, Violeta


Priporočamo ogled: 

Novice

Kako lahko sodelujemo 
Kje se lahko srečamo