Inovativnost v medicini: Molekula, ki sproži odmiranje rakavih celic

Dogaja se. Celostni, sistemski pristopi vstopajo v naše življenje. Skoraj nevidno, a odločno. In s sabo nosijo presenetljive uvide za ljudi in vso živelj. Naša današnja gostja pooseblja sodobne pristope. O njih govori sproščeno, prepričljivo, z nasmehom. Pri tem, o svojih prebojnih ugotovitvah in invencijah, govori kot o najbolj naravnem, običajnem dogodku. Pa saj to tudi je. Laboratorijska izolacija molekule zelenih rastlin za zdravljenje raka in protokol, ki dovoljuje odkrivanje učinkovitih zdravil za vse vrste bolezni. Povsem normalen in logičen premik v luči kozmične zavesti. Današnja gostja je Romina Znoj. To je njena zgodba.

VB: Kdo je Romina?
RZ: Romina je zelo hiperaktivna oseba, ki nikoli ne miruje... tudi ponoči se zbudim in razmišljam kako bi pomagala svetu. To je moje poslanstvo.
Sicer pa sem željna spoznati kako deluje materialni svet in hkrati razumeti zakonitosti duhovnega. Zelo me zanimajo zakonitosti vesolja. Doma imam vzdevek »miška«, ker moram povsod vtakniti svoj nos in pogledati kako stvari delujejo.

VB: Od kje zanimanje za inoviranje?
RZ: Iz moje notranje želje, notranjega navdiha. Okoli sebe vidim veliko trpljenje in bi rada to trpljenje ljudem in živalim olajšala. Malo je nagnjenje po odkrivanju tudi gensko pogojeno: oče je inoviral na področju elektrotehnike, dedek v umetnosti...

Foto: Vibacom

VB: Kdaj si prvič ustvarila nekaj lastnega?
RZ: Pri štirih letih. V rdečo plastično posodo sem nalila vodo, ki je bila obarvana z začimbo. Ponosno sem hodila naokoli in razglašala, da je to moje novo zdravilo za vse bolezni. Potem sem babici ukradla injekcijo in sem šla z njo injicirati drevo. Bila sem zelo razočarana, ker nisem mogla iz njega posrkati krvi. Tako sem se skozi radovednost tudi ves čas učila.

VB: Očitno so tu temelji zdajšnjega inoviranja? Kaj je danes tvoj fokus?
RZ: Nova molekula, za katero smo ugotovili, da sproži odmiranje več vrst rakastih celic. Zdaj iščem poslovne partnerje, ki bi mi pomagali molekulo razvijati naprej na virtualnih modelih živali in kasneje na prostovoljcih.

VB: Kje imaš raziskovalne prostore?
RZ: Raziskovalno delo je potekalo na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani (raziskave so podlaga za strokovni članek in bodoči doktorat).

VB: Kaj je bistvo te molekule?
RZ: Deluje kot »radirka«. V našem telesu dnevno nastajajo mikrotumorji. Večino lahko telo uspešno odstrani, nekateri pa se lahko razrastejo v večje tumorje in na koncu metastazirajo (se razširijo po vsem telesu). Če pa je v krvi in tkivu dosežena dovolj visoka koncentracija takšnih molekul »radirk«, le-te nato uspešno uničijo tumorje, ostanek prepozna imunski sistem, ki jih nato odstrani iz telesa.

Foto: KIWIE 2010, Južna Koreja

VB: Molekula je bila odkrita januarja 2010. Zdaj sledi testiranje. Kaj pričakuješ? Kaj si želiš na koncu tega procesa?
RZ: Najprej je potrebno narediti test, da vidimo, kako se molekula obnaša v živem organizmu. Da dejansko dokažemo, da molekula sproži počasno odmiranje tumorja v živem organizmu. Na koncu pa si želim, da bi razvili zdravilo, ki se lahko aplicira intratomuralno (da se ustreli s posebno pištolo neposredno v tumor) ali pa intravenozno, oziroma da se ga zaužije kot tableto.

Romina Znoj je študentka Mednarodne podiplomske šole
Jožeta Stefana v Ljubljana usmeritev Nanoznanosti in nanotehnologije ter zaključuje doktorski študij. Po izobrazbi je mikrobiologinja (z medicinsko usmeritvijo Univerza v Ljubljani) in egiptologinja (Univerza v Londonu). Svoje znanje farmacije si je nabrala tekom svojega 10-letnega službovanja v različnih farmacevtskih podjetjih. Njena največja želja je pomagati stvarstvu, da bi se osvobodilo trpljenja. Tako se je usmerila v izumljanje najrazličnejših stvari, med katerimi izstopata nova molekula za zdravljenje raka in virtualni model za testiranje novih zdravil. Že 10-let je veganka in se je zadnjih 5-let aktivno ukvarjala s sabljanjem. Letos pa je orožje zamenjala z violino, klavirjem in irsko flavto ter pridobila tudi ustrezne diplome.

VB: V kateri fazi je torej tvoj izum?
RZ:V predklinični fazi. Smo ravno na meji, da vstopimo v klinično fazo. Potem sledijo še tri faze. Če jih uspešno izpeljemo, bo zdravilo potrjeno. To danes še vedno pomeni 10-15 let, z virtualnim testiranjem pa bi to trajalo približno 3 leta. Moja srčna želja je, da bi bilo to novo zdravilo še bolj prijazno stvarstvu. Da bi bilo testirano na virtualnih modelih. Zato iščemo partnerja, ki bi bil dovzeten za tovrstna testiranja.
Motiv za virtualno testiranje izhaja tudi iz dejstva, da te molekule v tej fazi sploh ne moremo testirati na živalih. Njihovi encimi jo namreč prebavijo, človeški encimi pa glede na preliminarne ugotovitve ne.

VB: Ali virtualni modeli za testiranje zdravil že obstajajo v praksi?
RZ: Nekaj prototipov je razvitih, vendar mislim, da aktivno še niso v uporabi. Veliko ljudi razmišlja in deluje v tej smeri. Tudi sama sem razvila prototip računalniškega modela za testiranje zdravil. Tudi tega sem patentirala.

VB: Od kje znanja za tovrstno odkritje?
RZ: Po poklicu sem medicinski mikrobiolog in egiptolog. Obenem sem tudi poliglot (govorim tekoče 7 jezikov). Še iz časov študija je bila ves čas moja želja, da bi prinesla antično znanje medicine (in drugih področij) v moderen čas. Da bi povezala antično znanje in modrost z modernimi znanstvenimi tehnikami. Skratka da bi starodavno znanje še nadgradila in ga preoblikovala v dobrobit vsega stvarstva in človeštva. Tudi za mojo zadnjo inovacijo (op V: odkritje nove molekule za zdravljenje raka) sem počrpala antično znanje (to sem dobila iz arheologije), ki sem ga oplemenitila z modernim znanjem medicinske mikrobiologije. Tako se je v laboratoriju rodil rastlinski ekstrakt, v katerem smo odkrili to novo molekulo.

VB: Kakšen je potencial trga?
RZ: Ogromen, raka je vse več. Skoraj že toliko kot srčno-žilnih bolezni.

VB: Na kaj vse bi še lahko imela molekula vpliv?
RZ: Na cel koncept nastanka katerekoli bolezni. Molekula, ki sem jo izolirala, se nahaja v vsem, kar je zelenega. Obstajajo sicer različne molekule za različne bolezni, a delujejo po istem principu. Kakor sem sama spoznala, mislim, da se v mojem odkritju skriva ključ do ozdravljenja, predvsem pa preprečevanja, vseh terminalnih bolezni.

Zanimivost je še v tem, da če bodo to molekulo uživali tudi vegani in vegetarijanci, ki ne jedo vseh rastlin, praktično najbrž ne bodo mogli zboleti za nobeno težko boleznijo. Če človek redno poje veliko zelenjave, v veliki meri vnaša to molekulo v svoj organizem. Glede na to, da naj bi človeško telo ne imelo encima, ki bi lahko to molekulo razgradilo, gre molekula direktno v kri. Čez čas se v krvi vzpostavi določena koncentracija te in podobnih molekul, ki pa telo ščitijo na kratek in dolgi rok. Ne-vegetarijanci pa sami po sebi ne zgradijo dovolj visoke koncentracije, zato potrebujejo ta dodatek. In seveda tisti, ki so že zboleli.

Foto: Nagrada za inovacije, GSZ 2010

VB: Iz tega lahko sklepamo, da pomanjkanje te molekule v organizmu (to je pomanjkanje sadja in zelenjave v dnevni prehrani), vodi v obolenja za rakom. Torej smo bili v zmoti, da je razlog za rakasta obolenja sevanje, stres, čustveni pritiski?!
RZ: Glede na svoja raziskovanja menim, da je ključni razlog le pomanjkanje te in podobnih naravnih molekul. Zato stare kulture raka niso poznale. Meso so jedle le za praznike, sicer pa so bili ljudje po večini vegetarijanci. Če ima človek v telesu dovolj teh molekul, ga ščitijo tudi pred posledicami stresa, sevanja. Seveda so tukaj izvzeti ekstremni primeri.

Prejete nagrade za izum nove molekule za zdravljenje raka:
- Eureka! Inovacije mladih 2009, Zlata plaketa in 3. Mesto v državi in posebna nagrada Pogled z drugega okna, Nagrada Rotary Klub Ljubljana štipendija 2010
- 2. Najboljša nagrada mednarodnega kongresa ženskih inovatork KIWIE v Seoulu, Južna Koreja (maj 2010)
- Bronasta medalja za inovacije 2009 Gospodarske zbornice Slovenija (maj 2010)
- Zlata medalja ASI Inovatorske zveze Slovenija (maj 2010)
- Bronasta medalja Nikola Tesla Mednarodnega kongresa inovacij Jugovzhodne Evrope v Beogradu (maj 2010)
Za izum rastlinskega ekstrakta, ki zdravi raka, je prejela podeljen slovenski patent oktobra 2008 in mednarodno objavo patenta leta 2009. Konec leta 2009 pa je vložila novo slovensko in mednarodno patentno prijavo, kakor tudi slovensko patentno prijavo za virtualni model laboratorijske miške za testiranje novih zdravil.

VB: Lahko razmišljanja podkrepiš s kakim dobrim primerom?
RZ: Ja, najboljši primer sem jaz: imela sem epilepsijo, vnetje trivejnega živca v obrazu, kronične pljučnice, kronična vnetja sinusov, razjedo na želodcu, okvaro hrbtenice. S strogo vegansko prehrano sem vse to odpravila. Zdaj sem zdrava, športnica. Nisem osamljen primer, saj poznam ogromno ljudi, ki bi vam lahko povedali podobno. Da pa sem na pravi poti, so mi potrdile tudi moje raziskave. Enkrat sem po naključju v laboratoriju pozabila dodati gojišču z rakastimi celicami vir živalskih hranil. Naslednji dan sem odkrila, da se rakaste celice niso razmnožile. Nekaj dni sem še počakala, vendar sem opazila, da so naslednji dan začele same od sebe odmirati. Nadaljnje raziskave z rastlinskim ekstraktom so to zanimivost le še potrdile. Veliko odkritij nastane po navideznih naključij.

VB: Kako je svet inovatorjev sprejel tvojo zgodbo, odkritje?
RZ: Zdi se jim zelo nenavadna, a vendar je bila zelo dobro sprejeta. Kar se tiče pa znanosti, le-ta čaka na rezultate testiranja na živem organizmu, oziroma virtualnem modelu živega organizma.

VB: Imaš na vidiku že kakšno novo odkritje ali je to življenjska zgodba?
RZ: Hmm. Sem zelo odprta za vse stvari in sledim svojemu notranjemu vodstvu. Prepričana sem, da bom še kaj izumila. Tudi moj virtualni model laboratorijske miške je nastal sredi noči. Zbudila sem se, zapisala in kasneje ugotovila, da model presenetljivo dobro deluje.

VB: Hvala za navdih, razmišljanje izven okvirov znanega, sproščenost in uvid. Naj se tvoj izum čim hitreje prelevi v vsakdanjost v »dobro vsega stvarstva«.

Dodatni linki: http://www.egipt-slo.net; http://www.ijs.si; http://www.salen-co.com

Inovacijsko novinarstvo oplemeniteno s celostnim okvirjem inovacijskega komuniciranja – Stanford 2010

Leto je naokoli in Konferenca o inovacijskem novinarstvu na Stanfordu (Stanford 2010) je ponovno za nami. Upam, da bo vsebina vzvalovila tako močno v vaših razmišljanjih in razumevanju globalne zavesti, kot je pri meni. Letos je prišlo do premika, ki ga bo čutila tudi Slovenija. K temu ne bo botrovalo le dejstvo, da se je program stanfordskega centra za inovacijsko novinarstvo preimenoval v »Center za inovativnost in komuniciranje«; InCo gibanje za inovativne preboje je to napovedalo pred leti. Letošnje leto je prav posebno tudi zaradi naših predstavnikov na Stanfordu. Pot so jima utrli prejšnji nagrajenci in udeleženci: Nataša Korajžija, Sabina Vrhnjak, Bojana Humar in Samo Kranjec. Letošnji udeleženci in nagrajenca, pa so to odlično izkoristili in utrdili sloves Slovenije kot napredne, v inovativnost usmerjene države, ki želi več. Pred vami so vtisi in razmišljanja dveh: Mateja Praprotnika, Val 202, RTV Slovenija, štipendist Javnega Sklada za razvoj kadrov in štipendije Republike Slovenije, udeleženec programa za inovacijsko novinarstvo na Univerzi Stanford 2010 in Edita Cetinski, voditeljica oddaje »Prava ideja«, nagrajenka InJo natečaja za slovenske javne medije 2010, udeleženka InJo konference na Univerzi stanford 2010. Naj njuna razmišljanja odpirajo nove dimenzije o inovacijskem ekosistemu tudi vam.

VB: Kaj je konferenca ponudila novega?
Edita: Konferenca mi je dala predvsem občutek, da medijem, univerzi in industriji ni vseeno, v kakšni družbi živimo. Ljudje so pozitivni in želijo, da to širimo naprej. Kar nekaj konkretnih rešitev za to, kako približati ljudem inovacije sem slišala. Predvsem je zanimiv primer KQED, kjer oddaje na radiu, TV in spletu predvajajo pod eno blagovno znamko Quest, zato so bolj prepoznavni in tudi bolj gledani.

Foto: arhiv Vibacom

Matej: Morda nov pogled na vlogo novinarstva, še posebej v kontekstu inovacijskih ekosistemov. Novinarstvo ni več v vlogi vratarja, ki odloča o vsebinah vrednih obravnave, temveč v vlogi povezovalca, ki inovacije postavlja v širši družbenoekonomski kontekst, jih osmisli in omogoča odprto razpravo. Cilj inovacijskega novinarstva je potemtakem – angažirati čim več deležnikov. V medijih se sicer zdi, da so inovacije še vedno nerazdružljivo povezane z znanostjo, manj pa se osredotoča na družbene inovacije, ki podobno kot znanost, prinašajo nove vrednosti. V tem kontekstu je logično tudi preimenovanje Centra za inovacijsko novinarstvo v Center za inovacije in komuniciranje (Center for Innovation and Communication). Nenazadnje: mislim, da je to prvo leto, ko se je razprava preselila tudi na omrežje Twitter: tudi tam je možno povzeti nekaj ključnih misli letošnjih panelistov in udeležencev.

Foto: konferenca Stanford 2010

VB: Kako te dni doživljata Silicijevo dolino?
Edita: Predvsem je veliko drugače kot sem si predstavljala. Tako lepega mesteca (op. Palo Alto) z veliko zelenja zagotovo nisem imela v mislih. Ljudje so izjemno prijazni, pripravljeni pomagati. Zelo dobro se počutimo, nobenih težav, navdušena sem. In čuti se, da je v bližini veliko znanja, podjetniškega duha. Vsi hlepijo po novih idejah.

Matej: Vznemirljivo. Veseli me, da je bila konferenca zelo uspešna. To preprosto pomeni, da je pritegnila pozornost vseh deležnikov, o katerih govori koncept inovacijskega novinarstva in komuniciranja. Posebej stimulativni so tudi pogovori z novinarji iz drugih redakcij in okolij. Gre za idealno okolje za izmenjavo idej o prihodnosti novinarstva, tudi z vidika uporabe socialnih omrežij. Odprli smo tudi razpravo o najboljših novinarskih orodjih; mednje sodi tudi Wiki, preprosto orodje za interno komunikacijo v redakciji. Razumljivo je, da smo v izrazito inovativnem okolju pogosto razpravljali tudi o inovacijah v novinarstvu.

VB: Katera zgodba vaju je najbolj navdušila?
Matej: Z mojega vidika, vendarle sem novinar javnega servisa, sta me prepričali predvsem dve zgodbi iz podobnih okolij. Deutche Welle išče občinstva v povsem novih platformah in je pri svojem pristopu izrazito inovativen, kar se od javnega servisa nenazadnje tudi pričakuje. Še posebej, če je inovativnost zapisana v strategiji in poslanstvu javnega servisa. Podobno tudi KQED pri inovativnosti ne zaostaja. Zgodbe, ki jih pripravljajo za program QUEST, so komunicirane na 4 različnih platformah, kar je edinstven pristop javnega servisa do vsebin in znamčenja. Na RTV ne poznam primera, ko bi ena oddaja – oziroma znamka – hkrati živela radiu, televiziji, spletu in imela še izobraževalno komponento. To je namreč edino zagotovilo, da bodo relevantne vsebine dejansko dosegle občinstva, ne glede na to, kje se nahaja.

Foto: Konferenca Stanford 2010

Edita: Ta na KQED, pa Jure Leskovec, ki deluje kot najstnik pa je eden od 30ih profesorjev za računalništvo na Stanfordu. Mene osebno pa tudi Tim Draper, neverjetno karizmatičen VC, ki je pozitivno, ekološko naravnan.


VB: Matej, kaj je bilo ključno sporočilo tvojega vozlišča (op.,Matej je tudi vodil enega od debatnih vozlišč na konferenci)?
Matej: Javni servis - radiotelevizija, katerega poslovni model načeloma ni obremenjen z omejevanjem dostopa do vsebin. Je idealno okolje za razpravo o vplivu inovacij na družbo. Ideja javnega servisa je namreč, da nagovarja najširša občinstva, oziroma, da jih v novem medijskem svetu, povezuje v razpravi. Inovacijsko novinarstvo mora, da bi v razpravo vključilo čim večji krog deležnikov, poznati vse kanale (platforme) za distribucijo vsebin in razumeti, kakšne prednosti prinašajo. Inovacijsko novinarstvo mora potemtakem biti tudi izrazito inovativno in občinstva iskati tam, kjer so. Mladi ne bodo poslušali radija ali gledali televizije, lahko pa jih najdemo v socialnih omrežjih, na Youtube kanalih, itd. Na vprašanje, ali bo moral novinar v prihodnosti poznati tudi računalniško programiranje (da bi razumel kompleksnost omrežij in distribucije novic), smo odgovorili z ne. Nujno pa je, da imajo redakcije strategije in da razumejo vsa sodobna orodja, ki so na voljo. Še vedno so pomembne tudi tržne (ali pač medijske) znamke, ki pomenijo obljubo o kakovosti vsebine. Poleg medijskih znamk postaja izrazito pomembna tudi vloga osebnih znamk; tudi ime novinarja je obljuba o objektivnosti in relevantnosti vsebine. Še nekaj: ker je ideja javnega medija jasna; vsebine so na voljo vsem, zanje ni treba dodatno plačevati. Ni razloga, da bi bil pristop do širjenja vsebin izrazito odprt. Javni servis si lahko znamko utrdi tudi s kanalom vsebin na Youtube, čeprav gre na prvi pogled za konkurenco.

Komentar Edite: Matej je odlično pripravil okroglo mizo, zgodba s KQED je navdušila, odlično se je znašel na Stanfordu.

Foto: Konferenca Stanford 2010

VB: Kaj je vajino osebno mnenje o InJo konceptu? V katero smer se bo razvijal dalje?
Edita: Mislim, da je to eno izmed najboljših gibanj kar jih poznam. Vsekakor ima prihodnost, kar je pokazala tudi konferenca, polna navdušenih ljudi. Čim več govoriti o inovacijskem novinarstvu, o tem, kako in na kakšen način, približati inovacije ljudem, da jih bodo sprejemali kot del življenja in se zavedali, kako pomembne so. Seveda pa je naloga nas novinarjev, da o njih poročamo realno, s kritično distanco, da ljudem pokažemo, kaj pomenijo za celotno družbo, ne le za posameznika.

Matej: Koncept inovacijskega novinarstva pooseblja vrednote preiskovalnega novinarstva in se srečuje s podobnimi težavami, predvsem pomanjkanju pozornosti in sredstev – tako s strani urednikov uredništev in medijskih hiš. Naglica sprememb in nove tehnologije pa narekujejo, da bodo novinarji v prihodnosti vedno pogosteje razlagali vpliv tehnologij na naša življenja: inovacije, hočeš nočeš, vplivajo na življenja vsakega posameznika, zato je nujno, da ta vpliv nekdo razloži in odpre razpravo. Mislim, da je inovacijsko novinarstvo korak v smeri obdobja “kolektivne inovacije”, ko bo v pomensko razpravo vključena večina družbe. Moj ideal bi bil torej obdobje kolektivne inovacije, inovacijsko novinarstvo in komuniciranje pa sta dva prava koraka v zamišljeno smer.

Naj se InCo gibanje širi naprej in še dolgo vzpodbuja odpiranje prostora v smeri odprtega, naprednega dialoga. Pridružite se nam.

Ustvarjanje inovacijskega prostora

Dragi prijatelji!


Uspešno smo zaključili še eno konferenco InCo gibanja za inovativne preboje – "InCo konferenca 2010". Samo nekaj dni pred našim letnim dogodkom sem prispevala InCo duh na LIFT.AT konferenci in nekaj dni po naši konferenci tudi na srečanju »Change the Game« v Salzburgu. Nekaj se dogaja na tej naši ljubi Zemlji. Ljudje smo pripravljeni dati svoj čas, denar in druge lastne vire, da srečujemo na različnih koncih sveta ljudi z izvirnimi pogledi, lastnimi razmišljanji, da postavljamo na vpogled svoja razmišljanja in skupaj iščemo nove preboje. Zdrava jedra se povezujejo. In prav to je tudi namen InCo gibanja – povezovanje inovacijskega prostora: inovativnih projektov, posameznikov, timov, organizacij, skupnosti... da se začutimo, slišimo, povežemo in zgradimo nekaj kar je več kot smo mi sami, v dobro naših organizacij, skupnosti, in višjega jaza. Vabim vas, da se sprehodite skozi nepozabne trenutke InCo konference 2010, izjave, sklepe in iniciative. Če so vam sporočila blizu, ste vabljeni, da se nam pridružite. Vpnite tudi vaše vizije, ideje, projekte v gibanje, ki krepi! Povežite zdrava jedra! Širite inovacijski prostor! To je InCo zgodba.


VB: Katera konferenca?
O: InCo konferenca 2010, v Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču.

VB: Kdo jo je organiziral?
O: Vibacom (med drugim je praznoval nekaj dni prej 10 let) s številnimi partnerji in člani InCo gibanja.

VB: Kaj pa je bilo posebnega na tej konferenci?
O: Vsaj štiri stvari.
1. Ponovno smo vzpostavili poligon za medstrukturni dialog med različnimi sferami družbenega življenja in pripravili kar nekaj presežkov. Že uvodna predavanja so bila pronicljiva, neposredna in vizionarska. Podala so nova razumevanja civilnih iniciativ in nakazala nove pristope za razvoj inovacijskega prostora. Nekaj izsledkov: "... Ustvarjalnosti in inovativnosti si ne moremo na hitro pridobiti takrat, ko nam gre slabo, pridobimo si ju lahko samo skozi dolgotrajen proces, kajti obe kategoriji sodita med trajnostne dejavnosti človeka, pridobljene z učenjem, vzgojo, izmenjavo izkušenj in talentom.", "... Oblikuje se univerzalna, sistemska zavest, ki predstavlja vidik, ki izhaja iz novega, sistemskega, celostnega, holističnega razumevanja delovanja evolucije (biološkega, zgodovinskega in vidika človekovega zavedanja)...", "...Inco gibanje je družbena inovacija, na vodoravni ravni povezuje različnost, odpira dialog in ustvarja priložnosti za inovativne preboje...", in nenazadnje "... iz so-delovanja prehajamo v so-ustvarjanje...".

2. S podelitvijo tradicionalnih InJo nagrad, "InJo 2010", smo javnosti predstavili najboljše inovacijske novinarje in komunikatorje vseh starosti in iz različnih medijskih sredin in s tem ozavestili, da je inovacijsko novinarstvo in komuniciranje kot ključni vzvod za razvoj inovacijske družbe, prisotno tako med šolarji, študenti kot tudi med profesionalci. Napredek v medijih je opazen. Novinarji in pisci vse bolj razumejo inovacijski prostor, inovativne procese in inovacije same. Zato so prispevki vse bolj celostni, kritični, konstruktivni in raznoliki.

3. Popoldanski del pa je bil sploh nekaj posebnega. Inovacija v nastajanju, inovacijski proces v živo. Preko interaktivnih vozlišč so udeleženci na štirih aktualnih temah doživljali načine za demokratični zajem idej, se urili v medstrukturnem dialogu in soustvarjali inovativne preboje.

4. Že od jutra je potekala na isti lokacija tudi InCo konferenca za najmlajše (osnovna in srednja šola), ki je pokazala, da mladina presega vsa naša pričakovanja, prebija meje znanega in so-ustvarja pomembne inovativne preboje.

V: Uou, a lahko tudi kaj vidimo?
O: V nadaljevanju....

UTRINKI Z INCO KONFERENCE 2010

Konferenco je odprl mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije in pobudnik Sveta za inovativno družbo v okviru DS RS.

»/…/ Današnja tretja letna konferenca je dokaz odličnosti inovativne podjetniško-civilne iniciative, ki jo vodi poslanstvo spodbujanja aktivnega medstrukturnega dialoga na podlagi komuniciranja o inovacijah in za inovacije, kar vse lahko na inovativen način pripomore usmeritvi v trajnostni razvoj. Ustvarjalnosti in inovativnosti si ne moremo na hitro pridobiti takrat, ko nam gre slabo, pridobimo si ju lahko samo skozi dolgotrajen proces, kajti obe kategoriji sodita med trajnostne dejavnosti človeka, pridobljene z učenjem, vzgojo, izmenjavo izkušenj in talentom. Vse to pa je na podlagi dobrih komunikacijskih orodij mogoče uspešno povezati v učinkovito sistemsko celoto.«
Več: Govor predsednika Državnega sveta
Foto: Andrej Schara, Državni svet RS

Sledila je predstavitev InCo gibanja kot družbene inovacije, o čemer je govorila pobudnica gibanja, mag. Violeta Bulc iz Vibacoma.

»InCo gibanje za inovativne preboje je primer družbene inovacije, ki služi kot platforma na treh dimenzijah: kot platforma za medstrukturni dialog, platforma za spodbujanje ter razvoj inovacijskega in inovativnega komuniciranja ter platforma za pridobitev osebne izkušnje na področju inovativnih storitev in medstrukturnega dialoga«.
Več: InCo gibanje za inovativne preboje
Foto: Andrej Schara, Državni svet RS

Glavno predavanje na temo »Sistemski pristop k zavestnemu soustvarjanju družbe prihodnosti" je izvedla doktorica teorije sistemov, Tadeja Jere Lazanski, prodekanja za mednarodne odnose na Fakulteti za turistične študije, med drugim prejemnica nagrade The Best Paper Award CASYS'09.

»Sistemski pristop je način razmišljanja in oblikovanja rešitev problema s celostnega vidika obravnavanja procesov in faz problema in z upoštevanjih zunanjih in notranjih povezav ter vplivov. Cilj je razumevanje in primerno oblikovanje rešitve, ki temelji na orodjih, kot so modeliranje, simulacija. /…/ V sistemski prihodnosti človeka govorimo o človeku, ki vidi veliko sliko, ustvarja partnerstva in povezave ter uporablja sistemski pristop, prepoznava ravnovesje sodelovanja, vodenja, sledenja - soustvarjanja./…/Oblikuje se univerzalna, sistemska zavest, ki predstavlja vidik, ki izhaja iz novega, sistemskega,celostnega, holističnega razumevanja delovanja evolucije (biološkega, zgodovinskega, in vidika človekovega zavedanja). Univerzalna zavest govori o tem, kako ljudje uporabljamo spoznanja sistemske filozofije in prepoznavamo rast vrednot preko ciklusov zgodovine ter kako ti ciklusi razvoja danes živijo v razumu vsakega človeka.«
Več: Sistemski pristop k zavestnemu soustvarjanju družbe prihodnosti
Foto: Andrej Schara, Državni svet RS

Konferenco je povezovala predsedujoča na konferenci, Sonja Šmuc iz Združenja Manager.
"Energija vsakega gibanja se meri v širno, globino in višino – koliko posameznikov je neka ideja pritegnila, kako globoko se jih je dotaknila in kako visoko v družbeni strukturi je segla. InCo izpolnjuje vse tri dimenzije, saj vsako leto prepriča več ljudi, ki ji namenjajo več časa in notranjega razmisleka. Slovenija potrebuje inovativnost in inovativnost potrebuje Slovenijo. Inovativnost, ki ni nujno vezana samo na nove izdelke, ampak je lahko tudi odraz drugačnega, celovitejšega in učinkovitejšega razmišljanja, je tisto, kar poganja pozitivno prihodnost. Z inovativnostjo, ki ima moč, da prispeva k boljšemu razvoju, želimo prežeti slovensko gospodarstvo. Zato v Združenju Manager z navdušenjem podpiramo projekt InJo/InCo."
Foto: Andrej Schara, Državni svet RS

Posebnost konference so predstavljala interaktivna vozlišča v popoldanskem delu. V vozliščih so nastopili strokovnjaki iz posameznih področij, ki so v uvodu predstavili eno izmed uspešnih, inovativnih zgodb na posamezno temo, ki je njih navdušila. Pod vodstvom profesionalnih moderatorjev so udeleženci razpravljali o štirih temah, vse skupaj pa je povezoval krovni moderator Robert Kržišnik (Humus, Društvo moderatorjev Slovenije).


»Popoldanski del je imel namen izkoristiti potencial ustvarjalnih posameznikov, ki preko leta v svojem delu in življenju premikajo meje inovativnega razmišljanja in delovanja. InCo konferenca je tudi letos združila izjemne posameznike, in naloga moderatorjev popoldanskega dela je bila, da jih poveže v ustvarjalen in ploden dialog. To nam je uspelo skozi moderirano delo v štirih vozliščih, kjer so si udeleženci izmenjali pozitivne zgodbe o velikih in majhnih inovativnih prebojih, identificirali neizkoriščene notranje in zunanje moči ter skupno ustvarjali vizijo inovativne družbe. Še več – skozi sproščeno, plodno in navdihujočo interakcijo so se povezali in zavezali za konkretne pobude, kako do naslednje konference – ko se spet srečamo v živo – uresničiti nekaj ključnih pobud za inovativni preboj Slovenije.«


• DRUŽBENE INOVACIJE - vloga civilne družbe pri razvoju inovativnega prostora.
Tu so kot uvodničarji sodelovali mag. Simon Delakorda (INePA), Aleksandra Gradišek (Srce Slovenije), Rupert Gole (Občina Šentrupert), Pika Kofol (Očistimo Slovenijo v enem dnevu!).

Ključni sklepi:
1. Spodbujanje mentorstva v različnih okoljih
2. Družba kreativnih in socialnih odnosov ter vračanje znanja in entuizma v držbo
3. 10% BDP – raziskave, razvoj in inovacije

"Na InCo konferenci sem letos sodeloval prvič in moram reči, da mi je zelo všeč celoten koncept in predvsem to, da sem se družil s tako pozitvino mislečimi ljudmi, ki prihajajo iz zelo različnih področij. To dokazuje tudi to, da je inovativnost dobrodošla povsod in ne le v poklicih, kjer je kreativnost nujna kvaliteta; kot recimo v arhitekturi, kjer je mojej profesionalno področje delovanja. Kot župan ene izmed manjših slovenskih občin, občine Šentrupert, pa lahko rečem le to, da je še kako pomembno razmišljati inovativno, delati na inovativnih in prepoznavnih projektih, kar krepi blagovno znamko samega kraja. InCo konferenca pa ni bil začetek in konec mojega sodelovanja s celotnim timom, ki že vrsto let živi in dela za širjenje tega pogleda in načina razmišljanja med ljudi, saj smo skupaj zanovali tri delavnice v naši občini skozi katere bomo poskušali v naša društva, šolo in občinsko upravo vnesti duh inovativnosti."
Rupert Gole, arhitekt in župan občine Šentrupert

Moderatorka vozlišča je bila mag. Natalija Vrhunc (Društvo moderatorjev Slovenije):
»Udeleženci vozlišča Civilna družba so se že v izhodišču identificirali kot posamezniki, ki že uresničujejo in na vsakem koraku iščejo možnosti za inovativne preboje v civilni družbi. Kot ključno točko premika v želeno inovativno družbo vidijo samomotiviranost z željo po ustvarjanju bolj kvalitetnega življenja. Pridobitniška miselnost, po mnenju skupine, ne spodbuja inovativnih prebojev, bolj so le ti zasluga visoke ozaveščenosti o povezanosti ljudi med seboj in z okoljem ter prepoznanja, da negativnost (kriticizem, pasivnost, materializem) ni ustrezen način za doseganje večje kakovosti.
Delo v vozlišču je potekalo maksimalno sodelovalno, z veliko dobre volje in odprtosti do drugačnih mnenj in kot je vidno iz rezultatov dela, tudi s sinergijskim učinkom.«


• POSLOVNE INOVACIJE - vloga inovativnih storitev in poslovnih modelov pri uspešnosti podjetij.
Tu so kot uvodničarji sodelovali dr. Metka Stare (Fakulteta za družbene vede), dr. Maja Makovec Brenčič (Ekonomska fakulteta), mag. Sonja Klopčič (Trimo), mag. Branko Žibret (A.T. Kearney).

»Odprtost udeležencev, pripravljenost na povezovanje in sokreiranje, z ustvarjalno energijo nabito vzdušje… To je identititeta InCo konference, stičišča posameznikov iz gospodarstva, šolstva, umetnosti, znanosti, ki želimo ustvarjati za skupno dobro. Na letošnji konferenci smo se zavezali za širjenje kroga inovativnih posameznikov, ki so pripravljeni soustvarjati, saj bomo tako hitreje dosegli kritično maso in s tem preboj.«
Sonja Klopčič, Trimo d.d.

Moderator vozlišča je bil Tadej Petek, MBA (Develor, Ta 5ek, Društvo moderatorjev Slovenije).
»Udeleženci vozlišča Poslovne Inovacije kažejo že veliko mero 'izkušenj' pri inovativnosti in vpeljavi le te v življenje, posel. Udeleženci so bili aktivni, zagreti in lahko rečemo: strastni!
Primer, ki to potrjuje, se je zgodil med določanjem akcij, ki bodo družbo naredilo bolj inovativno. Sami udeleženci so prepoznali preveč splošne akcijske namene in jih želeli spremeniti in napisati dovolj konkretne, da so mogoči izvedbe v praksi.Po mojem osebnem mnenju smo lahko zelo zadovoljni z konkretnimi akcijami, ki se načrtujejo in po korakih verjetno že tudi izvajajo.«

• INOVATIVNI POSAMEZNIK - vloga izobraževalnega sistema pri razvoju inovativnega posameznika.
Tu so kot uvodničarji sodelovali Irena Kokovnik (Natalija Plajnšek, Đulijana Juričić) OŠ Trnovo; Uroš Strel Lenčič (Fakulteta za arhitekturo), mag. Suzana Antič (Vrtec Trnovo), Mateja Geder (DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor), Vinko Logaj (Direktorat za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih).

Ključni sklepi:

1. Osvoboditi otroke »lažne zaščite«
2. Mešanje sektorjev
3. Živimo vrednote
4. Medgeneracijsko mentorstvo

"V vozlišču, v katerem sem sodeloval, smo s pomočjo odličnega koordiniranja in učinkovitega komuniciranja v relativno kratkem času uspeli pripraviti konkretne predloge s katerimi bi lahko korenito izboljšali izobraževalne sisteme, ki bi pripomogli pri razvijanju inovativnost. Pa naj gre za predšolske otroke ali starejše posameznike, ki se še želijo učiti in izboljševati. Strinjali smo se tudi, da je za razvoj in ustvarjanje inovacijskega prostora oz. družbe izredno pomembno mešanje sektorjev s katerim se lahko dosežejo inovativni preboji posameznikov, skupin in družb.", Uroš Strel Lenčič, Ordo d.o.o


Moderatorka vozlišča je bila Alenka Planinc Rozman (Planinca, Društvo moderatorjev Slovenije)
»V vozlišču Inovativni posameznik so bili udeleženci celotno popoldne zelo aktivni. Od izmenjave dobrih praks do določitve konkretnih korakov so posamezniki poslušali mnenja drugih in nadgrajevali ideje. Udeleženci so izrazili interes za še nadaljnjo participacijo na takšnih konferencah in na konkretnih projektih. Pozdravili so organizacijo InCo konference.»

• INOVATIVNA DRUŽBA - vloga novinarjev pri razvoju inovativne družbe.
Tu so kot uvodničarji sodelovali dr. Marko Milosavljevič (Fakulteta za družbene vede), Ali Žerdin (Dnevnik), mag. Jurij Giacomelli (Delo), Nataša Koražija (Finance).

Ključni sklepi:

1. Inoviranje medijskih, modelov, procesov in orodij
2. Od povprečnosti k izvirnosti medijskih vsebin
3. Nagrade za poročanje o svetlih zgledih
4. »Imam svoje mnenje in ga delim z drugimi!«
5. Predlog za medijsko akcijo »Eko = kul«
6. Delavnice za zavestno starševstvo

"Mešanica profilov ljudi, ki jih Violeti uspe zbrati na konferencah, me praviloma na začetku spravi v rahlo zadrego, kasneje pa se spremeni v osvežitev. V programu me je navdušila Tadeja Jere Lazanski, ki odštekano povezuje teorijo sistemov in majevski koledar in ravno prav kombinira trdo znanost s kreativnim razmišljanjem."
Nataša Koražija, Finance

Moderatorka je bila mag. Marjeta Novak (Humus, Društvo moderatorjev Slovenije).
"Vprašanja, ki si jih bodisi posamično bodisi v skupinah zastavljamo, so že intervencija sama po sebi, saj ključno vplivajo na to, do kakšnih odgovorov oziroma rešitev bomo prišli – ali bomo skupno tarnali in stokali v nedogled, ali pa bomo pogumno zapuščali cone udobja in se podali v nove sfere razmišljanja in delovanja. To nam je v našem – medijskem – vozlišču tudi uspelo, in eden naših sklepov je bil, da bodo mediji odslej ne le poročali o inovacijah, pač pa inovirali tudi procese in pristope, po katerih vsakodnevno ustvarjajo del naše skupne resničnosti."

Pred začetkom konference pa je potekala tudi 2. nacionalna delavnica o inovacijskem komuniciranju za mlade - InCo Jr delavnica, kjer so bile mladim predstavljene številne inovacije.

- 6 dijakinj Poljanske gimnazije je predstavilo socialno inovacijo MakFest, festival mladinske altruistične kulture,
- ekipa dijakov Gimnazije Vič je predstavila projekt odpiranja fizikalno zasnovanih sefov, za katerega so na mednarodnem tekmovanju v Izraelu osvojili 1. mesto,
- fotograf in fotoreporter, g. Bojan Brecelj, je ponudil posebno fotografsko izkušnjo - prenosni fotostudio, za katerega je prejel nagrado za naj podjetniško idejo,
- zavod M-Aleja je predstavil projekt »Igrajmo se in programirajmo z LEGO Mindstorms«, s katerim so udeležence na kreativen, zanimiv in zabaven način navdušili za naravoslovje, tehniko, programiranje in robotiko.

Delavnico je povezovala Mojca Štepic, Vibacom, vodja programa InCo Jr.
"Namen delavnice je bil, poleg odkrivanja inovativnih projektov, tudi povezovanje mladih med seboj in jim ponuditi inovacijske vsebine in komunikacijska orodja v profesionalnem, vendar sproščenem in odprtem okolju. In ravno to je prednost in dodana vrednost tovrstnih delavnic - osveščanje, da se inovacije skrivajo na vsakem koraku, na različnih področjih delovanja in ustvarjanja, med različnimi ljudmi, da so koristne, predvsem pa, da lahko tudi mladi sami postanejo del njih.
Zaradi izrednih odzivov, bomo tudi v prihodnje iskali zgodbe o uspehih mladih inovatorjev, jim zagotavljali okolje, kjer jih lahko predstavijo, se promovirajo, iščejo partnerje za njihovo soustvarjanje in lansiranje na širši trg, predvsem pa rastejo v smislu krepitve lastne samozavesti, dviga komunikacijskih sposobnosti in zagotavljanja drznosti razmišljanja."


O delavnici za mlade s strani udeležencev in sodelujočih:

Bogo Seme, Hedoni, član InCo gibanja
"Ko mladim s srcem odpremo inovativni prostor, jim zaupamo, jim z modrostjo pomagamo, spoznamo, kako čarobno je lahko življenje. In to sem v dobre pol ure lahko začutil na jutranji delavnici z mladimi, ko me je naravna pot zanesla med njih. Hvala Mojca, hvala Estera in hvala Violeta; sanje so na INCO konferenci postale življenje."

Dr. Alenka Malej, prof. mat., direktorica M-Aleja, zavod za izobraževanje, Koper
"Veseli nas, da smo se lahko udeležili InCo konference in predstavili mladim in njihovim učiteljem našo delavnico z LEGO robotki. Navdušile so nas ekipe dijakov in dijakinj, ki so predstavile svoje projekte, ki so čeprav tako različni lahko dali odličen zgled ostalim, tudi nam. Na takih dogodkih se iskrijo nove ideje, širijo obzorja in odpirajo nove možnosti za naprej."

Patrik Caf, učenec 7.a, OŠ Toneta Čufarja, Maribor
"Delavnica in predstavitve so se mi zdele zelo poučne, ker je bilo veliko zanimivih stvari katere smo lahko gledali in jih celo preizkušali. Najbolj všeč mi je bila predstavitev Lego Mindstorms. Bil sem zelo navdušen, ko sem jih dobil v roke in sem si zaželel da bi jih tudi sam imel. Zahvaljujem se za zanimiv dan in pričakujete me lahko tudi naslednje leto."

Urška Bertoncelj, učiteljica in eko koordinator na OŠ Toneta Čufarja, Maribor
"Delavnice in predstavitve so bile vrhunsko pripravljene in vodene s strani ge. Mojce Štepic. Navdušena sem bila nad inovativnostjo dijakov in predstavitvijo Lego Mindstormov. Vesela sem, da sem se lahko udeležila delavnic. Predstavitve in izvedba je bila zanimiva, učenci pa navdušeni. Čestitam za tako dobro pripravljeno prireditev."

Irena Vrhovec, profesorica slovenščine in sociologije kulture, OŠ Litija
"OŠ Litija se je letos že tretjič udeležila inovativne konference, saj naši učenci zelo radi sodelujejo v tem projektu. Izredno smo bili navdušeni nad delavnico, saj smo na lastne oči lahko videli izjemne inovativne izdelke in nekatere celo preizkusili v njihovem delovanju. Vsekakor si želimo še sodelovati in se bomo z veseljem odzvali na povabilo."


Dijaki Gimnazije Vič
"Vabila na koferenco smo bili zelo veseli. Vse je potekalo v zelo sproščenem vzdušju polnim novih idej in radovednosti. Kot bodoči (diplomirani) naravoslovci smo veseli sodelovanja z ljudmi, ki jih zanima naravoslovje. Upamo, da smo z našo predstavitvijo katerega od prisotnih prepričali za naravoslovje. Lepo je videti toliko mladih, ki želijo preseči okvirje šolske snovi in poseči tudi po drugih znanjih."

V sklopu konference se je odvila tudi slavnostna podelitev InJo nagrade 2010 – nagrade za najboljše prispevke o inovacijskem novinarstvu in komuniciranju. Na osnovi ocen strokovnih žirij je bilo podeljeno 8 vrst priznanj in nagrad. Glavno nagrado za najboljši novinarski prispevek o inovativnosti v slovenskih javnih medijih v letu 2009 je prejela Edita Cetinski Malnar iz RTV Slovenija za prispevek o dr. Urošu Mercu, Bisol, v oddaji Prava ideja. V kategoriji najboljši prispevek o inovativnosti v internih medijih slovenskih organizacij v letu 2009 je glavno priznanje prejel dr. Viktor Zaletelj iz Trima za prispevek ArtMe tehnologija je svetovna novost, objavljenem v internem glasilu Trimotim. Podeljeni sta bili tudi dve posebni priznanji za sistematičen pristop k dviganju inovacijske zavesti v slovenskih medijih v letu 2009, in sicer Financam za rubriko Lomilci krize in Dnevniku za sistematično komuniciranje o slovenskih gazelah. Poleg tega so bilo podeljena 4 priznanja za študentske prispevke o inovativnost in 10 priznanj za osnovnošolske in srednješolske prispevke o inovativnosti v kategorijah pisni prispevki, foto zgodba, slika in multimedija.

Seznam dobitnikov priznanj in nagrad
Vir: Vibacom

Dodatne konferenčne zanimivosti:

1. jasno je bil ozaveščen prehod iz vertikalno analitičnega razmišljanja, v sistemsko (celostno) razmišljanje in delovanje;
2. vsi partnerji InCo gibanja so soustvarjali konferenčni splet; tako je konferenca postala tudi poligon za predstavitev inovativnih storitev, pristopov, modelov, povezav;
3. prvič je bil predstavljen nov model moderiranja masovnih dogodkov Društva
slovenskih moderatorjev, kjer je vsak udeleženec aktivni soustvarjalec vsebine konference;
4. podane so bogate izkušnje o razvoju inovacijskega prostora, ki jih je InCo gibanje pridobilo skozi svoje aktivno delovanje v 2009;
5. slišane so bile zgodbe pomembnih soustvarjalcev inovacijskega prostora; omogočeno je bilo srečanje z najboljšimi inovacijskimi novinarji in komunikatorji v letu 2009 (podelitev InJo nagrade);
6. istočasno so mladi soustvarjali svoj inovacijski prostor in spoznavali inovacije svojih vrstnikov (InCo Jr delavnica);
7. vsebina konference je bila povezana z glasbeno in multimedijsko podlago avtorja Lade Jakša (izjava Lada Jakše),
8. prvič je bila na slovenski konferenci uporabljena tehnologija HydraMobiS, ki omogoča enostavno informiranje udeležencev preko mobilnih telefonov;
9. v živo je bil predstavljen prenosni Selffish foto studio (izjava, inovacija Bojana Breclja, PROJA).
10. študenti arhitekture so z mentorji začeli proces raziskovanja o vlogi prostora na ustvarjalnost ljudi.

Ostale izjave udeležencev InCo konference 2010:

Miha Mermal, BTC d.d.
InCo konferenca 2010 je bila moja prva InCo konferenca. Na konferenci sem spoznal, kako pozitivno je bilo razmišljanje in kako velika je bila želja udeležencev v soustvarjanju, brez katerega pri inovativnosti ne gre. Presenetilo me je tudi to da je v samo 5 letih delovanja InCo gibanju v Sloveniji uspelo narediti tako velik preboj, saj gibanje podpira že več kot 37.

Več podrobnosti o sklepih vozlišč na linku: Sklepi
Izjave moderatorjev vozlišč: Izjave
Več podrobnosti pa lahko v nadaljevanju spremljate tudi preko InCo spletnih strani, ki se bodo postopoma bogatile: www.incogibanje.si. Vabljeni!

InCo konferenca 2010

Nove dimenzije družbenega sodelovanja

V družbi se odpirajo nove dimenzije. Možnosti za povsem drugačne oblike sobivanja in soustvarjanja. Ignorance vladajočih so prešle meje okusnega. Tisti, ki smo jim na volitvah zaupali, del svoje energije v upravljanje za blagor nas vseh so pozabili, da so na pozicijah, da čim bolj uspešno upravljajo skupno dobro. Čas in prostor, v katerem živimo, je vreden transparentnega in odgovornega delovanja. Je vreden in lačen odprtega dialoga, kjer ima vsako mnenje pravico, da je posredovano, videno, slišano. Pri tem zelo pomembno vlogo igrajo civilne iniciative in nevladne organizacije. V želji za še aktivnejši javni dialog predstavljamo eno takšnih iniciativ in človeka, ki že nekaj let sistematično in vztrajno razvija njen okvir. To je njegova zgodba.

VB: Kdo je Simon?
“Simon Delakorda - magister politoloških znanosti ter ustanovitelj in direktor Inštituta za elektronsko participacijo”, kot pravi sam. Malce zadržan, radovednih oči. Ko ga poiščeš na Googlu, pri njegovem imenu najdeš dopolnilo “prvi poskusi digitalne demokracije v Sloveniji”. Pionir na svojem področju.

Simon Delakorda, magister politoloških znanosti, je ustanovitelj in direktor Inštituta za elektronsko participacijo (INePA), član programskega odbora International eParticipation Conference, Slovenskega politološkega društva, Slovenskega združenja managerk in managerjev NVO in pridruženi strokovnjak evropske mreže Demonet: the eParticipation network. Je (so)avtor znanstvenih in strokovnih člankov o politični participaciji in demokraciji na spletu ter vodja aplikativnih projektov na inštitutu. Od leta 2000 dalje je kot raziskovalec, asistent in projektni vodja v okviru Univerze v Ljubljani, nevladnega ter podjetniškega sektorja sodeloval pri večini projektov e-demokracije v Sloveniji. Bil je moderator spletnega Foruma prihodnosti, prvega uspešnega primera e-demokracije v Sloveniji. Za svoje delo na področju e-demokracije in e-vključevanja je prejel nagrade in priznanja.

VB: Z vašim imenom je najpogosteje povezana kratica INePA. Kaj je INePA?
SD: To je Inštitut za elektronsko participacijo. Je zasebni zavod, ki deluje kot neprofitna nevladna organizacija. Gre za prvo tovrstno organizacijo, ki profesionalno deluje na področju e-participacije v Sloveniji in Evropski uniji. Elektronska participacija pomeni inovativno uporabo spletnih tehnologij v podporo sodelovanju in vključevanju javnosti ter civilne družbe v odločevalske in zakonodajne postopke.

VB: Zveni kot elektronska demokracija?
SD: Ja, elektronska participacija se pogosto povezuje s pojmom elektronska demokracija.

VB: Ali se pri svojem delu povezujete s podobnimi organizacijami po svetu?
SD: Da, inštitut je razvojno in profesionalno vezan na politično skupnost, ki jo predstavlja Evropska unija. Tako se inštitut povezuje z drugimi organizacijami v Vseevropski mreži za e-participacijo (PEP-NET) in Državljansko mrežo za srednjo in vzhodno Evropo (CEECN). Inštitut vzdržuje profesionalne stike tudi z akterji iz ZDA.

VB: Je EU pri tem vodilna na svetu, ali je bolj sledilec?
SD: EU je po indeksu e-participacije Združenih narodov najbolj inovativna politična skupnost na področju demokratične rabe novih tehnologij. Vendar njeni učinki ne izpolnjujejo še vseh ambicioznih pričakovanj, ker so projekti e-participacije vezani predvsem na tehnološke inovacije, zanemarjajo pa zaenkrat družbene, socialne inovacije.

VB: Na kaj vse vplivajo vaše iniciative in njihovi izidi?
SD: Projekti inštituta so poleg strokovnega dela, izobraževanja in zagovorništva vezani na uporabo spletnih tehnologij v podporo vključevanju slovenskih prebivalcev, civilne družbe in zainteresirane javnost v politične procese na ravni Evropske unije oziroma z evropsko tematiko.

VB: Kako pa začnem ta proces?
SD: Takšna partnerska projekta sta spletni portal nevladnih organizacij za vključevanje v predsedovanje Slovenije Svetu EU www.predsedovanje.si, ki je sedaj arhiviran, in spletni Državljanski forum www.evropske-razprave.si, na katerem potekajo moderirane spletne razprave in posvetovanja s slovenskimi poslankami in poslanci v Evropskem parlamentu. V posamičnih razpravah na spletnem forumu, ki se nanašajo na delovanje parlamenta, podnebne spremembe, socialna vprašanja, itd., sodeluje z vsebinskimi prispevki v povprečju med 50 in 100 posameznikov in organizacij. Prispevki so povzeti v poročilu, do katerega se poslanec ali poslanka javno opredeli in pojasni, na kakšen način jih bo upošteval/a pri svojem delu v Evropskem parlamentu. Temu rečemo spletni državljanski Forum.

VB: To je tudi nekaj novega, a ne? Pa je učinkovito?
SD: Spletni Državljanski forum predstavlja prvo tovrstno iniciativo na področju e-demokracije v Sloveniji, zato tako javnost kot tudi predstavniki v Evropskem parlamentu nabirajo dragocene izkušnje s tovrstnimi inovativnimi oblikami demokratičnega dialoga. Izidi so zelo spodbudni. Glede učinkovitosti bi pa izpostavil spletno peticijo za Tobačni evro www.sodeluj.net, ki je omogočila Slovenski zvezi za tobačno kontrolo, da je zbrala 2000 podpisov v podporo spremembam Zakona o uporabi tobačnih izdelkov in vzpostavitvi sistema financiranja za nevladne organizacije na področju zdravja. Podpisi so bili posredovani Ministrstvu za zdravje, sedaj čakamo na njihov odziv.

VB: Kakšen je po tvojem mnenju pomen civilnih iniciativ nasploh v Sloveniji?
SD: Civilne iniciative igrajo v političnih skupnostih vlogo demokratičnega korektiva. Ker temeljijo na neposredni in participativni demokraciji predstavljajo pomembno dopolnilo predstavniški demokraciji. Zaradi krize strankarske demokracije oz. krize političnih strank v Sloveniji, ki je posledično tudi kriza družbene odgovornosti političnih elit (kaže se v velikem nezaupanju in nizki stopnji ugleda slovenskih političnih strank v javnosti), je korektiv v obliki civilnih pobud nujen. V Sloveniji ta korektiv ne deluje tako učinkovito kot v razvitih demokracijah zaradi nezadostno razvite civilne družbe, ki se sooča s profesionalno, kadrovsko in finančno podhranjenostjo. Tudi zato se civilne iniciative pogosto instrumentalizirajo za potrebe dnevne politike oz. jih skušajo politične stranke skanalizirati prek svojih vzvodov. Evropska unija z Lizbonsko pogodbo uvaja nov demokratičnih mehanizem t.i. državljansko pobudo, ki povečuje pomen civilnih iniciativ ter hkrati odpira nove priložnosti za inovacije na področju elektronskih peticij.

VB: Po statistikah EU je Slovenija na repu po razvoju civilne družbe. Kako se to pozna pri vašem delu?
SD: Zelo se pozna takrat, ko je odprt prostor za javne razprave in posvetovanja o evropskih ali nacionalnih politikah, strategijah, zakonskih aktih ali drugih odločitvah, ki so javnega pomena in zadevajo kvaliteto življenja v Sloveniji. V demokratične postopke se vključuje relativno majhen del civilne družbe, saj je za kompetentno sodelovanje zaradi tehnokratske strukture odločevalskih institucij ter kompleksnosti družbenih in političnih razmerij potrebno posedovati visoko strokovna znanja ter veščine argumentacije. Nevladne organizacije zaradi prej omenjene podhranjenosti kot akter vse težje učinkovito zastopajo javni interes v odnosu do države, kapitala ali celo do stroke. To se posledično odraža v majhnem obsegu objavljanja argumentiranih stališč v spletnih razpravah in posvetovanjih. Problematika slednjega je v zadnjem obdobju postalo tudi eno izmed inovativnih področij e-participacije, ki se posveča razvoju orodij za spletno vizualizacijo kompleksnih in večnivojskih odločitev v podporo demokratičnim odločevalskim procesom.

Zadnji projekti:
1. Spletni Državljanski forum Evropske razprave, Marec 2009 - v teku; 20.000 posameznih obiskovalcev spletnega foruma, več 540 objavljenih prispevkov in 12 odzivov na poročila razprav in posamezna vprašanja s strani slovenskih poslancev in poslank v EP.
http://www.evropske-razprave.si/

2. Spletna peticija za Tobačni evro, 1. september 2009 – 14. januar 2010, Več kot 2000 podpisov posameznikov in organizacij.
http://www.sodeluj.net/peticija_tobacni_evro/

3. Programski paket OKNO – odprta koda za nevladne organizacije, 2009 - v teku; http://www.coks.si/index.php5/OKNO

4. Informacijsko-komunikacijski spletni portal za vključevanje civilne družbe v predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije, 2008 - v teku;170 objav v spletnem forumu, 163 glasov spletnih anketah in 16.000 posameznih obiskov uporabnikov spleta.
http://www.predsedovanje.si/

5. Video e-participacija nevladnih organizacij v civilnem dialogu, 2007 - v teku, Več kot 100 objavljenih komentarjev in 22.000 obiskov posameznih uporabnikov spleta.
http://www.sodeluj.net/

VB: Kaj je vaša vizija razvoja?
SD: Globalne družbene in naravne probleme je mogoče reševati z aktivnim odnosom vsakega posameznika do kvalitete življenja. Aktiven odnos pomeni zavedati se težav, spoznati, kaj jih povzroča, in želeti spremembo. S tega vidika je poslanstvo politične demokracije, da spodbuja sistemsko uporabo, sooblikovanje in inovacije demokratičnih odločevalskih mehanizmov s ciljem udejanjanja želenih sprememb.

VB: In vloga e-participacije pri tem?
SD: Vloga je vzpostavljanje javno dostopnih in posamezniku prijaznih spletnih orodij za informiranje, izmenjavo in predstavitev stališč, artikulacijo argumentov, oblikovanje rešitev in soodločanje. Gre za vizijo transparentnega in vključujočega demokratičnega političnega sistema, ki odgovarja na družbene in naravne izzive 21. stoletja.

Ko se sprašujemo, kje začeti, a imam sploh kakšen vpliv na javne dogodke, kaj pa moj glas sploh lahko naredi? Upam, da ste vsaj del odgovorov našli v tej številki Aktualno 2.0. Meni je bilo sporočilo jasno: vsak glas šteje, vsak komentar šteje, vsako razmišljanje šteje. In tu so tudi javna orodja, ki naš glas lahko ponesejo visoko, najvišje, do manifestacije. Se boste vključili?

Mag. Violeta Bulc

Alternativa neaktivnosti

Današnji pogovor je poln sonca. Ne le zaradi projekta, ki ga gostja vodi in je že sam po sebi inovativen, drugačen, ampak zaradi Gaje same. Njene energije, jasnosti, iskric v njenih očeh in srčne predanosti tistemu v kar verjame, da je prav. Dobremu. Koristnemu. Skrivnosti življenja. Odprla mi je svet razmišljanja in vere mladih, ki očem ni dana na ulici. Kaže na njihove trdne vrednote, prostrana razmišljanja in sveže poglede v glavah, srcih in dejanjih. To je njena zgodba.

VB: Kdo je Gaja?
GNR: Nekdo, ki stremi k stalnemu upravičevanju svojega obstoja. Srednješolka. Najstnica.

VB: Kaj te je do sedaj najbolj oblikovalo? Kaj je v tebi prebudilo pot, o kateri govoriš?
GNR: V zadnjem času me je najbolj definiralo obdobje, ki sem ga preživela s prijateljico, s katero sva napisali knjižico za otroke z levkemijo. S knjigo je veliko mene dozorelo, saj sva obe izhajali iz lastne izkušnje in preko najinega projekta raziskovali življenje.

Foto: osebni arhiv

VB: Zakaj se vama je zdelo pomembno, da napišeta knjigo?
GNR:Pokazati sva hoteli, da si na konci ti tisti, ki ima v sebi moč, da se pozdraviš, preživiš. Da je to le še ena izkušnja, ki te plemeniti, ti pomaga, da se razviješ. Poskušali sva povedati, da je težka bolezen tudi velika preizkušnja zate in za vse tvoje najbližje. Najina knjiga je oda življenju. Ni namenjena samo otrokom, temveč vsem. Želeli sva pokazati, da je tudi to le ena od preizkušenj v življenju, ki te okrepi. S tako izkušnjo razumeš, da je važno da počneš le tisto, kar res želiš in v kar res verjameš. Da je vse, kar iščeš na koncu v tebi.

VB: Kako se doživljaš zdaj?
GNR: Sem v zelo zanimivem obdobju. Veliko se mi dogaja, v glavi, pri ustvarjanju, v življenju... (op: stavek je oplemenitil prisrčen smeh)

VB: Kaj je s tvojo generacijo, ali je res tako zmedena?
GNR: Mladi imamo še vedno zagon, entuziazem, moralne vrednote. Je pa res, da je veliko mojih sovrstnikov v nekem apatičnem stanju, ki je hkrati trenuten odraz družbe, načina življenja... ne bi pa rekla, da je tako tragično, kot se pri odraslih včasih razume. Naše skupina ravno s projektom MakFest dokazuje obratno. Tudi sama sem včasih razočarana nad sovrstniki, potem pa srečam posameznike in posameznice, ki so pri mojih letih ogromno že dosegli in se mi spet vrne upanje. Preko organizacije MakFesta ves čas doživljamo, da vsi ljudje potrebujemo samo malo vzpodbude.

VB: MakFest?
GNR: Kulturno dobrodelni festival, ki pa ni le festival, ampak projekt, s katerim si želimo pokazati, kaj smo mladi sposobni organizirati sami in koga vse smo sposobni povabiti in aktivirati k sodelovanju iz družbe v kateri živimo.

MakFest – odličen primer socialne inovacije, sicer pa projekt, ki ga je na pobudo Gaje Naje Rojec zagnala skupina vznesenih srednješolk poljanske gimnazije, počasi prerašča v enega največjih srednješolskih kulturnih gibanj.
www. makfest.si

VB: Zakaj prav ta vsebina? Kako je MakFest sploh nastal?
GNR: Izhaja iz dejstva, da naša šola Poljane, ki je najbolj družboslovna od vseh srednjih šol, ni imela dobrodelnega projekta. S prijateljicami smo razmišljale najprej le o dobrodelnem tednu, ki bi bil bolj inovativen. Želele smo ustvariti nekaj dinamičnega. Razmišljale smo kako bi izkoristile aktivnost dijakov v različnih kulturnih dejavnostih in tudi njim omogočile, da se predstavijo. Festival je bil tako idealna ideja.

VB: In tako ste imele vsebino?
GNR: Ja, super se nam je zdelo, da bomo hkrati z zbiranjem denarja za sklad za štipendiranje dijakov iz prikrajšanih enostarševskih družin Rdečega Križa Ljubljana, dijakom omogočile tudi nabiranje izkušenj in ustvarjanje referenc s sodelovanjem na festivalu skupaj z že uveljavljenimi umetniki oziroma ustvarjalci. Projekt je zasnovan v aktiviranosti mladih za mlade.

Tim, s katerim Gaja Naja soustvarja MakFest – projekt na katerega je ponosen vsak, ki se ga dotakne: Eva Margon, Anja Koren, Anja Kapus, Alja Debeljak, Marja Javornik, Ana Kerin, Ana Potočnik in Darja Demšar

VB: In kaj vse kulturnega se bo dogajalo?
GNR: Nastopale bodo glasbene skupine, odvijale se bodo gledališke predstave, pripravljena bo fotografska razstava, literarni »performance«, maraton prijateljskih tekem ŠILA oz. IMPRA ekip, projekcija kratkih filmov, licitacije fotografij dijakov in serije unikatne keramike treh mladih umetnic, študentk ALUO (Ane Kerin, Anje Radović in Polone Černe). Drugače pa so svoje gostovanje na festivalu potrdili že Ego Malfunction, Kontrabant, Ultra, Katalena, Janez Lapajne s svojim filmom Kratki stiki, Ana Pepelnik, Katalena, predstava Teatra Pozitiv Strup, predstava Čefurji raus!, Katalena, Nejc Gazvoda, Katja Plut, kratek film Igorja Šterka in Rada Kikelj.

VB: Festival traja en teden?
GNR: Natančneje 6 dni, od 12. do 17. aprila 2010.

VB: Dogodkov?
GNR: 16 v šestih dneh.

VB: Koliko ljudi bo nastopalo?
GNR: Več kot 150.

VB: Uouu. To je pa velik projekt. In od kje izkušnje pri 16-ih letih za vodenje česa takega?
GNR: Od nikjer... zato delamo, da si jih pridobimo. Veliko ljudi z občudovanja vrednimi izkušnjami nam pomaga z nasveti, za katere smo izjemno hvaležne. Se pa tudi me šele zdaj zavedamo, razsežnosti projekta.

Še vedno je čas, da se pridružite skupini pokroviteljev in sponzorjev. POKLIČITE na 031 747 223; oziroma pridite na licitacijo fotografij dijakov in unikatne serije keramike treh mladih nadarjenih umetnic 16.4.2010.

VB: Kje so glavni izzivi?
GNR: Usklajevanje tolikšne količine ljudi. Ker je celoten projekt speljan izključno iz donatorskih oziroma sponzorskih sredstev in prostovoljnega dela, kar pomeni da se bo ves zbran denar od vstopnin in licitacije stekal neposredno v sklad. Pridobivanje sponzorskih sredstev, saj jih prav zaradi naše politike iščemo res ogromno. Čeprav ves čas poudarjamo, da vsak del šteje, saj smo skupaj močni, in da lahko vsak pristopi ter da lahko vsi postanejo del MAKfesta, da je MAKfest sestavljen iz ljudi in naše energije, je to najtežje področje. Čeprav je ponavadi tako, da ko se dokopljemo do razgovora, nam ljudje težko odrečejo podporo.

VB: Kakšna pa so njihova pričakovanja?
GNR: V resnici se mi zdi, da vse presenetimo in nekako razbijemo pričakovanja, ko vidijo koliko smo že dosegle. Zdi se mi, da ves čas rušimo stereotipe o tem kaj je nemogoče oz. mogoče, poglejte kaj smo že ustvarili! Ko pridemo do sestanka se ljudje nalezejo naše energije in entuziazma.

VB: Kakšen odziv projekt dobiva med vrstniki?
GNR: Predvsem so ponavadi navdušeni, ko o projektu slišijo iz naših ust. Zdi se mi, da so zaenkrat še vsi malo negotovi, ker še nihče od nas ne čuti popolne razsežnosti zadeve in ker je MAKfest zaenkrat še precej neznan. Ko nas malo spoznajo, pa so, prav tako kot vsi ostali odrasli, presenečeni nad tem, kaj smo že dosegle in da nam to uspeva ob vseh šolskih obveznostih.

Foto: osebni arhiv

VB: Potem postajate neke vrste vzornice?
GNR: Naš cilj nikakor ni, da se postavimo nad kogarkoli, temveč da vsi začutijo, da lahko pridejo zraven, da smo vsi del tega, ter da nam lahko uspe, če si želimo in če imamo voljo. Na vsaki srednji šoli imamo ambasadorje (predstavljajo projekt, nabirajo talente...), preko katerih se lahko zainteresirani vključijo. Zdaj se je že razvedelo in počasi prihajajo novi prostovoljci. Računamo, da se bo dejanski vpliv bolj poznal po prvem festivalu in definitivno v prihodnjih letih. Tudi mi še čakamo na prvo pravo izkušnjo in s tem znanjem bomo zastavili novo obdobje. Oceniti odzive je pravzaprav nemogoče, zavedamo se da moramo narediti še ogromno na promociji.

VB: Na koga vse bi ta projekt še lahko vplival?!
GNR: Predstavljam si, da se bo projekt širil in se celo osamosvojil kot vse dijaški (trenutno izhajamo iz naše šole, saj kot skupina, ne vezana na kakršno koli organizacijo drugače skoraj ne moremo funkcionirati). Kot nek neodvisen festival – gibanje. To bo dobra priložnost, da vsem pokažemo, še posebej pa sami sebi, da nismo apatični, da zmoremo to narediti. To je zelo dober projekt, da skozi njega pokažemo alternativo neaktivnosti. Hočemo pokazati, da smo ljudje dobri, da lahko stopimo skupaj in da lahko tisto, kar si res želimo, tudi dosežemo. O tem ne le govorimo, ampak ves čas dokazujemo.

Pred seboj imamo pravi primer socialne inovacije. Pa to ni bistveno. Upam, da ste začutili skozi zapisane stavke tudi del tiste energije, ki v resnici idejo pretvori v manifestacijo, v nekaj pravega, dobrega, lepega. Naj se vibracije širijo dalje. Pošljite to zgodbo naprej vsem vašim otrokom, znancem in tistim, ki jih je strah prihodnosti. Mladina ponovno dokazuje, da vidi dlje, da verjame in preprosto ustvarja svoj svet po svoji podobi. Nikar se ne ustavite!

Violeta Bulc, Vibacom

InCo gibanje in MANIFEST InJo-InCo 2009

Leto 2009 je izzivalo naše poglede na življenje, vrednote, razumevanje podobe sveta. Vseh odgovorov nismo našli, ozavestili pa smo dejstvo, da do njih lahko pridemo le preko odprtega dialoga in povezovanja med vsemi strukturami v družbi.

Slednje je uspešno manifestiralo tudi InCo gibanje za inovativni preboj Slovenije, ki ga koordinira Vibacom. V okviru gibanja smo povezali več tisoč judi, prepletli razmišljanja in drug drugega obogatili z izkušnjami, znanjem in modrostjo.

Zato vam tokrat v navdih in spodbudo, da lahko, poklanjamo decembrsko številko naše publikacije Aktualno 2.0, v kateri predstavljamo zgodbo InCo gibanja, ki je pravkar izšla v publikaciji Manifest InJo-InCo 2009. Čestitke in hvala vsem soustvarjalcem in podpornikom za bogate vsebine.

Foto: Naslovnica Manifest InJo-InCo 2009

O INCO GIBANJU

AKTUALNO 2.0: Kaj tebi predstavlja InCo gibanje?

VIOLETA BULC: InCo gibanje je platforma za manifestacijo aktivnega dialoga med različnimi deležniki inovacijskega prostora, za medgeneracijsko povezovanje, za soočanje mladostne drznosti in modrosti pri iskanju novih rešitev. Zato je odprto za vse, ki jih zanimajo pogledi drugih, teža lastnih razmišljanj in možnosti za njihovo aktivacijo. Hkrati prek projektov ves čas testiramo različne oblike mrežnega delovanja, odločanja, organiziranja, vodenja, ki so temelj učinkovitih inovacijskih sistemov in procesov. S svojo proaktivno držo in profesionalnim pristopom pa akumulirane izkušnje, spoznanja in razmišljanja vpenja v evropsko in svetovno zakladnico znanj.

AKTUALNO 2.0: Čemu bi se sploh ukvarjali z inovativnostjo, njenim komuniciranjem in ustvarjanjem pogojev za njen razcvet?

VIOLETA BULC: V trenutni evolucijski fazi razvoja družbe kot celote smo prav inovativnost postavili kot ključni vzvod za generiranje dodane vrednosti, le-ta pa je pogoj za ustvarjanje potrebnih virov za razvoj. Razvoj pa pomeni zabavo, dinamiko, veselje, notranje zadovoljstvo in uresničitev, dostojno življenje. Pa ne da v preteklosti ljudje niso bili inovativni. Nasprotno, ustvarjalnost kot vir inovativnosti je stara kot človeštvo. Le da je danes vrhunska tehnologija ustvarila pogoje, ki so premaknili produktivnost in kakovost med vstopne faktorje uspeha, vlogo zmagovalnega faktorja v odnosu do trga pa je prevzela inovacija. In v tej evolucijs

ki fazi bomo še kar nekaj let. Zato bo razumevanje inovativnosti, inovacijskih procesov in inovacijskih okolij vse pomembnejše za trajnostni razvoj in učinkovito sobivanje družbe.

AKTUALNO 2.0: Praviš, da InCo gibanje predstavlja neke vrste socialno inovacijo, v čem je njegov doprinos?

VIOLETA BULC: InCo gibanje je primer socialne inovacije zaradi načina povezovanja različnih deležnikov in aktiviranja civilne družbe ter njenega vodenja. Njegov doprinos je v medstrukturnem in interdisciplinarnem povezovanju, pri čemer igra ključno vlogo komuniciranje, dialog s povratno informacijo med posamezniki, ki sodelujejo; omogoča razumevanje različnih “jezikov”, govoric. S tem se rojevajo nove ideje in nastajajo nove oblike poslovnih modelov, ki omogočajo inovativne preboje. Ves čas pa tudi testiramo nove načine vodenja, še zlasti vodenje “iz sredine”, ki se kaže kot alternativa hierarhičnemu in horizontalnemu načinu.

AKTUALNO 2.0: Kaj je glavno sporočilo InCo gibanja?

VIOLETA BULC: Glavno sporočilo, ki temelji na izkušnjah zadnjih 4 let je, da ko se dovolj ljudi poveže med seboj, se vedno najde rešitev in odkrijejo priložnosti, ki so prave za prostor in čas, v katerem delujejo.

AKTUALNO 2.0: Kako lahko InCo gibanje pomaga Sloveniji, da postane bolj inovativna?

VIOLETA BULC: Kot prvo, že od svojih začetkov ozavešča, da morata ustvarjalnost in inovativnost postati vrednoti, tako posameznikov kot tudi organizacij in družbe kot celote. Drugič, omogoča platformo za hitro izmenjavo medstrukturnih izkušenj in medsebojnega učenja. Zaradi svoje neformalne strukture se lahko zelo hitro odziva na aktualne teme in hkrati deluje dolgoročno.

Pa še to, lepota gibanj je v tem, da obstajajo, dokler je interes in/ali potreba; potem pa tiho, kot so nastala, tudi odmrejo, ustvarjalna energija članov pa se preusmeri na nove izzive.

Več o InCo gibanju, njegovih pobudah in ključnih dogodkih in projektih lahko preberete v letni publikaciji Manifest InJo-InCo 2009, ki ga je izdalo podjetje Vibacom. Publikacijo najdete na strani www.incogibanje.si/manifest2009.

Izjave soustvarjalcev in podpornikov InCo gibanja

(Povzeto iz vsebine Manifesta InJo-InCo 2009)

dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, častni govornik in podpornik InCo konference 2009

/.../ iniciativnost civilne družbe je kritičnega pomena za razvoj. To je razvoj v postindustrijskem obdobju, razvoj, ki zahteva visoko kvaliteto vsakega posameznika, nove oblike angažiranja vsakega posameznika, nove vsebine politike in nove razvojne dimenzije. V tem kontekstu je pomembno povezovanje akterjev v mrežno strukturo, kjer veljajo

pravila soustvarjanja in dopolnjevanja, kjer različna znanja, izkušnje in pogledi pomenijo priložnost za nadgrajevanje, vendar ne izključujejo tekmovanja, zahtevajo pa zrelost in modrost.

/.../ Zaupam, da nekaj te modrosti v Sloveniji imamo in da bomo s pomočjo vašega gibanja in drugih gibanj, kakršno je inovacijsko komuniciranje, uspeli vzpostavljati potrebne mreže v naši družbi, potrebna omrežja, mostove med izjemnimi posamezniki in organizacijami na različnih področjih. Presegati moramo ustaljene vzorce in pokazati inovativnost tudi pri ustvarjanju novih, svežih, času in prostoru odgovarjajočih socialnih in poslovnih modelov, temelječih na temeljnih vrednotah, kot je delo, kot je solidarnost.

mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, govorec na Ozimnici idej 2009 s predstavitvijo Manifesta InJo-InCo 2009

Civilna družba, ki je pravzaprav zaradi svoje bogate raznovrstnosti izhodišče, bazen za nove ideje, invencije, omogoča presežke v razmišljanju, ki se med sabo prepletajo k stvaritvi inovacij, ki za družbo predstavljajo nove razvojne potenciale. Vendar pa civilna družba za svoj preboj potrebuje medij, prenašalca, most za prenos teh zamisli, nek prostor, kjer se lahko izraža in išče nove poti do uresničitve novosti.

Tatjana Fink, MBA, glavna direktorica, Trimo, govornica na InCo konferenci 2009, podpornica InCo gibanja

Moč InCo gibanja je v spodbujanju podjetij kot ključnih generatorjev dodane vrednosti za

sistematično komuniciranje znotraj svojega sistema in z zunanjim okoljem. Tako prek različnih komunikacijskih orodij in kanalov ustvarja inovacijsko kulturo, ki bo spodbujala medstrukturno, medgeneracijsko in interdisciplinarno sodelovanje. Misli posameznikov in ideje skupin so naša moč, ki se združijo v celovitih rešitvah. Inovacije so gibalo napredka in predstavljajo dinamiko razvoja v prihodnosti. To ustvarja novo energijo med generacijami v gospodarstvu, znanosti in umetnosti in daje celotni družbi pozitiven navdih.

Sonja Šmuc, Združenje Manager, partner InCo gibanja

Včasih okoli nas vzklijejo pobude, ki hitro prerastejo začetno idejo in se prerodijo v celovito gibanje. InCo je gibanje, ki navdušuje s svojo pozitivno močjo in željo po nadomeščanju slabih vzorcev z inovativnimi, drugačnimi, svežimi, družbeno koristnimi pristopi - in to ne samo v medijih, ampak tudi v komunikaciji podjetja z vsemi deležniki. Gibanje ima neverjetno zmožnost povezovanja vrhunskih posameznikov z vseh področij.

Wilfried Ruetten, Evropski novinarski center, soorganizator Evropske mreže za inovacijsko novinarstvo:

V evropskih državah razvoj na področju vprašanj inovativnosti poteka z različnimi hitrostmi. Zdi se, da akterji v nekaterih državah hitreje prevzamejo zamisel kot drugje. Zato je Sloveniji, Estoniji, Švedski in Finski potrebno priznati zasluge za vodenje na tem področju in za razumevanje pomembnosti tega vprašanja.

Tevž Korent, soustvarjalec InCo gibanja

Kadar koli pomislim na InCo gibanje se mi v spomin vrne misel, ki sem jo nedavno tega prebral:Kje smo? Tukaj!

Koliko je ura? Zdaj!

Kaj smo? Ta trenutek!

Moč gibanja leži v dejstvu, da nikoli ne vsiljuje lastnih odgovorov, ampak nas vedno znova spodbudi, da odgovore poiščemo znotraj nas samih, saj je tam vse kar rabimo.

dr. David Nordfors, VINNOVA Stanford Research Center of Innovation Journalism, utemeljitelj InJo koncepta

InCo gibanje je osrednjega pomena. Je gibanje, ki združuje različne deležnike, kar je na področju inovacijskega gospodarstva ključno. Bistvo inovacije je združevanje različnih sposobnosti in skupin deležnikov pri ustvarjanju in uvajanju nove vrednosti v družbi. Zadrževanje razprave o inovaciji v okviru lastne skupine, na primer novinarjev, oziroma odločitev, da se o inovaciji ne obvesti ostalih vpletenih, ima nasproten učinek od želenega. Ključ do inovacije je v komunikaciji. In ključ do inovacije v komunikaciji je prav tako komunikacija – in ne le med komunikatorji.Zato je InCo gibanje izredno pomembna pobuda, saj predstavlja najsodobnejši pristop k razvijanju sposobnosti uvajanja novosti v družbi. Slovenska pobuda kaže nov pristop, iz katerega se lahko vsi veliko naučimo.

Erik Blatnik, novinar na RTV Slovenija, pobudnik oddaje Mladi izumitelji

Inovacijsko novinarsko kot novinarstvo, ki javnost obvešča o različnih izumih in inovacijah, lahko pomembno vpliva na razvoj družbe. Že s tem, ko nekomu predstavimo izvirno idejo izumitelja, njegovo realizacijo in kasnejšo uporabo te ideje v praksi, ljudi spodbudimo k razmišljanju. Razmišljanje ter ustvarjalen in napredka (socialnega, tehnološkega) želeč si človek pa lahko premika gore. In takšne ljudi v trenutni krizi svet še kako potrebuje. Potrebuje v smislu, da s svojimi drznimi in inovativnimi idejami vlečejo voz naprej in tako spreminjajo ustaljene norme, ki včasih zavirajo pozitivni napredek družbe.

dr. Metka Stare, Fakulteta za družbene vede, provokatorka v 4. vozlišču InCo konference 2009

Nad InCo konferenco 2009 sem bila navdušena, kako pozitivno je bilo razmišljanje udeležencev glede potencialov medmrežnega sodelovanja. Pokazala se je pripravljenost za sodelovanje med partnerji z različnih področij in z različnimi pogledi. V prihodnje je treba v večji meri vključiti predstavnike javne uprave kot pomembnega akterja v mreženju. Javno-zasebna partnerstva so lahko dobra podlaga za inovacijsko sodelovanje med partnerji, saj v okviru takšnega partnerstva pride do medsebojnega spoznavanja in zaupanja, ki je zelo pomemben element uspešnega reševanja problemov.