torek, 02. september 2014

Študentski zgled, ki navdihuje

Ko se združijo moči mladosti in izkušnje mentorjev, se dogajajo vznemirljive stvari. Pa kaj bi o tem preveč govorili in iskali oporo v filozofskih razlagah pomena medgeneracijskega sodelovanja, medstrukturnega povezovanja. Današnji Aktualno 2.0 slednje pokaže skozi zgodbo, skozi konkreten primer. Fakultete in Univerze, odprite svoje duri, da zaveje duh inovacijskih ekosistemov in poveže različna znanja v nove, sistemske celote. To je zgodba tistih, ki so to že storili in uspeli. Čeprav v senci zastarelih pristopov in odmaknjeni na rob dnevnega fokusa. Pa vendar, za spodbudo vsem nam.

Vojna zvezd oz.»Star Wars«, legendarna saga, ki je v preteklosti požela veliko slave za svojo inovativnost, se zopet vrača, a pred njenim prihodom v kino smo v Sloveniji že imeli priložnost in še bomo imeli priložnost videti oz. prebrati lastno različico sedmega nadaljevanja. Namreč študentje iz različnih fakultet Univerze v Ljubljani so se združili pod vodstvom doc. dr. Ora Ettlingerja iz Fakultete za arhitekturo in skupaj ustvarili nove svetove in zgodbo, s katero bi se lahko Vojna zvezd nadaljevala.

To je že četrti projekt, ki je nastal v okviru studia za ustvarjalnost in eksperimentiranje Fakultete za arhitekturo, katerega bistvo je bilo spoznati študente arhitekture s kreativnim procesom in metodologijo razvoja idej. Bistvo projektov je bilo ustvariti podporno okolje, v katerem lahko študenti in študentke okrepijo svoja kreativna znanja in so ob koncu projekta bolj sproščeni in samozavestni, ko se lotijo običajnih arhitekturnih problemov. Del tega je tudi izvajanje zelo navdihujočih projektov, kakršnih sicer ti študentje ne bi mogli ustvarjati; že naloge same po sebi spodbujajo delovanje domišljije.

Kako ste prišli do ideje za ta projekt?
doc. dr. Or Ettlinger:  Ko je leta 2012 Disney kupil Lucas film in najavil nov film Star Wars, mi ni bilo treba niti pomisliti »To je to«. Odločili smo se, da bo tema novega projekta Vojna zvezd. Zaradi širine projekta smo k sodelovanju povabili študente raznih fakultet z različnimi znanji, potrebnimi za izvedbo projekta, in to je bil začetek.

Slika: Delovna skupina pri delu
Vir: Sašo Jakljevič

Kakšen je bil načrt za projekt?
doc. dr. Or Ettlinger:
  Glede na nekajletno izvajanje takšnih projektov imamo zdaj že precejšnje zaupanje v sam proces. Ravno zato smo veliko stvari pustili odprtih, tako tudi nismo vedeli, kaj bo končni izdelek. Sam sem vedel, da mora biti izdelek nekaj, kar jasno predstavi rezultat kreativnega procesa in dovoli gledalcu, da si predstavlja, kako bi bil videti film, če bi ga dejansko ustvarili mi. Format, kako naj bo predstavljen, je bil popolnoma odprt, kot tudi sama vsebina. Prva ideja je bila ustvariti filmski napovednik. Ker pa smo se znašli brez sodelavcev iz akademije za film, smo se hitro prilagodili. Veliko idej je prišlo od samih študentov. Sam imam običajno svoje ideje, ampak mislim, da je veliko bolje, da študenti sami pridejo do njih – to je namreč tisto, kar jih poskušam naučiti. Zaupanje v lastno kreativnost namesto točnega sledenja napotkom naloge. In tako smo prišli do ideje za storyboard/strip, ki je prišla iz eksperimentiranja z zgodbo. Čeprav na začetku sploh nismo imeli namena ustvariti celotne zgodbe.

Slika: Ustvarjanje
Vir: Sašo Jakljevič

Lahko malce opišete celoletno dogajanje na projektu?
Sašo Jakljevič:
V prvi polovici šolskega leta smo se v bistvu pripravljali na sam kreativni proces in spoznali, od kod v resnici črpamo ideje. V skupinah smo analizirali zgodovinska obdobja, zgodovinski razvoj filma z znanstveno fantastiko, analizirali vse filme »Star Wars«, svetove in glavne junake v njih. S tem smo se nekako poskušali umestiti v galaksijo sage in uvideti, katere ideje sploh spadajo vanjo. Ob vsem tem delu pa smo se spoznali tudi med seboj. Uvideli smo, kdo so tisti, s katerimi smo zelo produktivni, in kdo tisti, s katerimi delamo nekoliko težje. Tako smo po tem lahko sestavili optimalne dizajnerske skupine.
Med drugim semestrom je potekalo ustvarjanje naše zgodbe, iz katere smo potem lahko razbrali, na katerih planetih oz. delih galaksije se naš film dogaja. Vzporedno z razvojem zgodbe je potekala tudi sama faza dizajniranja naših svetov, njihovih prebivalcev, arhitekture in tehnologije. Skozi semester sta ti dve niti dopolnjevali ena drugo. Vse skupaj smo zaključili s fazo produkcije, pri kateri so nastale končne skice, 3D modeli, plakati, kipi, kostumi, risbe ... ki so se znašli na razstavi in pa kasneje v naši knjigi.
Pri projektu je sodelovalo 16 študentov iz petih fakultet, ki so sestavljali osrednji del ekipe skozi celotno študijsko leto. Poleg njih je bilo še 17 takšnih, ki so na različne načine, v različnih merah in na različnih stopnjah projekta pomagali, da je vse skupaj nastalo. Seveda ne bi zmogli brez treh asistentov, ki so nam občasno priskočili na pomoč, in pa doc. dr. Ora Etllingerja. On nas je podučil in pripravil na kreativni proces, med samim procesom pa nam skušal pustiti čim bolj proste roke.

Slika: Projektna skupina
Vir: Sašo Jakljevič

Kaj sledi?
doc. dr. Or Ettlinger:
  Ne vemo točno, kaj sledi. So pa tu ideje, kako bi lahko vse skupaj še naprej razvijali. Z leti izkušenj, ki smo jih nabrali ob teh eksperimentalnih projektih, in se učili, kako jih voditi, se nam zdi, da smo iznašli nekakšen sistem, ki deluje. Tako je ena smer nadaljnje izvajanje takšnih projektov v okviru izobraževalnega programa na Fakulteti za arhitekturo. Program, ki bi vključeval tudi druga področja, od biologije do inženirskih področij, ne le arhitekture. Druga smer, ki jo raziskujemo, je izvajanje takšnih multidisciplinarnih projektov izven izobraževalnega okvirja, v obliki nekakšne skupine za spopadanje s takšnimi projekti, ki bi morda delovala z industrijo. Zanimiv pogled na to je tudi kombinacija obeh, a nobena od teh smeri še ni odločena, zato nas lahko spremljate in sami vidite, kaj bo nastalo.

Slika: Ustvarjanje
Vir: Sašo Jakljevič

Kje bi si lahko ogledali vaše stvaritve?
Sašo Jakljevič:
V sredini septembra 2014 v novi stavbi Fakultete za računalništvo in informatiko načrtujemo še eno razstavo. Videli pa nas boste morda tudi na konvenciji fantazije in znanstvene fantastike »Na meji nevidnega« v Ljubljani
Nekaj slik iz pretekle razstave in nekatere naše dizajne lahko vidite na Facebook strani  (www.facebook.com/theStarWarsProject ). V bližnji prihodnosti pa si boste lahko še kaj več ogledali na spletni strani projekta, ki pa je še v izdelavi  (www.creativitystudio.net/starwars).

Slika: "Naslovnica" Star Wars
Vir: Sašo Jakljevič

Še nekaj citatov:
»Zame je bilo to leto res super, eno najbolj produktivnih in pa poučnih let, kar sem jih imel na faksu, in bi sodelovanje v takem projektu res priporočal vsakemu.« - Gašper Habjanič

»Zadnji teden je bil res ubijalski, premalo spanja in veliko dela, ampak nekako smo se organizirali in naredili.« - Neja Kaligaro

»Zanimivo je bilo videti, kako ostale stroke drugače razmišljajo in kako enako razmišljajo. Saj v osnovi je bil ta proces enak za vse, vendar s seboj vsak prinese še nekaj iz svojega ozadja.« - Gašper Habjanič

Hvala za vpogled drugačnega, celostnega, vznemirljivega in drznega projekta. Naj bo v navdih novim zgodbam in za spodbudo vsem, ki omogočajo tovrstnim projektom več podpore.

Oj, Violeta

Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo
Zanimive povezave

četrtek, 19. junij 2014

Sintropija – ustvarjalna moč narave

Vsako obdobje v razvoju družbe ponudi prostoru nova spoznanja na poti celostnega razumevanja življenja, naše so-odvisnosti, naših ustvarjalnih moči in manifestiranih idej. Na najrazličnejših ravneh in dimenzijah opazovanja. In vsake toliko časa nam nekaj požene vznemirjenje v vsako našo celico. Ljubezen. Presenečenja. Dosega cilja. Spoznanje na poti. Misel. Upanje. Rojstvo.

Tovrstno vznemirjenje je v meni povzročilo srečanje s SINTROPIJO. Težko je opisati občutke, ki so me prežemali, ko sem potovala skozi zapletene, v večini primerov meni nerazumljene formule, pa vendar tako domače, da sem jih doživljala, kot da so sestavni del mene že od nekdaj. Pri tem je pomembno vlogo igral slovenski jezik, ki ga avtor Andrej Detela uporablja v njegovi najžlahtnejši obliki in z njim ustvari melodijo, ki prodira globoko v nezavedno in skladišči vanj svežino, gostoto novega, pravega. V knjigi z naslovom »SINTROPIJA v polifaznih zibelkah«.
“Narava vedno vzame, kar je na razpolago, in iz tega naredi največ, kar lahko …” Neznani avtor
Naj vas naslov ne prestraši ali odvrne od sporočil knjige, ki so za nas tako pomembna kot razumevanje evolucije, razumevanje dialektike, razumevanje pomena veselja za kakovostno življenje. To je zgodba sintropije in fizika, ki je dokazal njen obstoj. Odprite srce, odprite vse svoje ravni zaznavanja in naj vas zgodba nagradi za vaše potovanje.

Slika: Naslovnica knjige
Naročilo knjige: www.sintropija.si

V: Kaj je sintropija?
Sintropija je samoorganizacijska sposobnost narave.

V: Kako dolgo se že zavedamo njenega obstoja, jo opazujemo?
Že leta 1943 je Erwin Schrödinger odprl vprašanje samoorganizacijske sposobnosti žive snovi, ki jo je Leon Brillouin pojmoval »negentropija«, saj gre za nekakšno »življenjsko silo«, ki znižuje entropijo vsakega živega sistema z visoko stopnjo notranje (samo)organizacije. V matematičnem jeziku pa bi negentropijo lahko poimenovali nasprotje entropije, zato jo biomatematik Luigi Fantappiè in biokemik Albert Szent-Györgyi (leta 1974) poimenujeta sintropija. Ideje o njenem obstoju pa so bile prisotne že veliko prej. Francoski vitalisti in Pasteur so že uporabljali izraz »življenjska sila«, a smo potrebovali čas, da so se razvili matematični in fizikalni modeli (formule), ki so znali te pojave opisati in dokazati. Že Nikola Tesla je pisal o »svetlečem etru«, a bil nerazumljen, ker so bili njegovi uvidi tako zelo drugačni od takratne ravni razumevanja fizike in življenja nasploh, da se niso razširili med ljudi.

V: Kaj razumevanje sintropije pomeni za razumevanje življenja?
Če imamo možnost sintropije, potem neki fizikalni sistem pri ugodnih faznih razlikah (kar matematično opišemo s tako imenovano fazno strukturo sistema) ne gre po poti entropije, ne gre v smeri k termodinamskemu kaosu in toplotni smrti, temveč gre v smeri k vse večji notranji organizaciji, k večji kompleksnosti, gre v smeri življenja. Že Szent-Györgyi je slutil, da imajo vsi živi sistemi že na celičnem nivoju vgrajene mehanizme, ki delujejo v smislu sintropije. S tem se je že pred njim ukvarjal tudi Schrödinger v knjižici What's life? Že on je posumil, da na kvantnem nivoju obstajajo procesi, ki presegajo klasično termodinamiko. Omenil bi lahko še Brillouina in tako naprej.

V: Dokaz o obstoju sintropije torej pomeni izziv obstoječim dogmam in naukom?

Slika: Andrej Detela
Vir: selffish studio
Ja, z idejo sintropije izzovemo osnovno jedro klasične termodinamike. Saj termodinamika je bila utemeljena na dveh osnovnih zakonih, na energijskem zakonu (v celotnem sistemu se skupna energija vedno ohranja, tudi če se pretvarja iz ene oblike v drugo, npr. iz mehanske v električno); drugi zakon pa je entropijski zakon, ki pravi, da se entropija v celotnem zaključenem sistemu veča ali kvečjemu ohranja, nikoli pa se more manjšati. Entropijski zakon torej trdi, da je na svetu vedno več entropije, vedno več kaosa in nereda ... Naraščanje entropije lahko ponazorimo s preprostim primerom. Na primer, dokler so stvari zložene na polici in je vsaka lepo na svojem mestu, vlada red in entropija je majhna; potem pa, recimo, pride v sobo otrok in začne te stvari razmetavati vsenaokrog po tleh, in mi rečemo, da je nastal nered in da se je povečala entropija.

V: A ti se s to razlago nisi zadovoljil. V raziskovanju si naredil korak naprej …
Andrej Detela, pisatelj, pesnik, filozof, ekolog, fizik in mednarodno uveljavljeni izumitelj z Inštituta Jožef Stefan, je znan kot avtor najbolj naprednih elektromotorjev za robote in za električna vozila nove generacije, pri čemer se navdihuje v naravi. Kot inovator odkriva ekološke možnosti pridobivanja energije. V bazični znanosti je že dolgo dejaven na mladem področju sintropije. S holističnim pristopom k dojemanju sveta povezuje spoznanja znanosti z osebno izkustveno duhovnostjo.
Seveda. V življenju vlada neka urejenost. Vsak atom v živi celici je točno na svojem mestu in ta red odloča o zdravju organizma. Že Schrödinger je sumil, da tu deluje neki subtilni mehanizem, po katerem se živa snov samoorganizira. Malo pozneje je Szent-Györgyi o tem začel pisati knjige, še pozneje pa je na tej ideji Prigogine zgradil svojo teorijo t.i. disipativnih struktur. A te njegove strukture eksplicitno ostajajo še zmeraj v okviru entropijskega zakona. Schrödinger pa je pustil odprto možnost tudi za sintropijo. S to temo, ki neodgovorjena občutljivo visi v zraku, so se ukvarjali tudi drugi, in zadnje čase sem vse bolj čutil, da prav tu mora priti do bistvenih premikov.

V: Kaj je bistvena ideja tvojega dela?

Glavno težišče, bistvena ideja mojega dela je opis kompleksnih kvantnih sistemov s Teslovo teorijo polifaznih oscilacij. Torej, združil sem to dvoje. Teslovo teorijo polifaznih sistemov, v katerih je jasno definirana smer časa, sem vpeljal na nivo kvantne fizike. Tega še ni delal nihče, in to je za te stvari bistveno novo; in to je tisto, kar je dalo izjemno zanimive rezultate. Šele takrat, ko sem v teoriji sintropije začel uporabljati Teslove polifazne sisteme, so enačbe postale zadosti enostavne, da se je z njimi dalo elegantno računati in da sva z mladim sodelavcem Gorazdom Lampičem potem prišla do številnih uporabnih rezultatov. A treba jih je bilo osvetliti z globljim razumevanjem, zato sva s kolegom fizikom analizirala še naprej in ugotavljala, kaj vse to pomeni. Ne zadostuje, če delamo nekaj kar na slepo, temveč je treba tudi raziskovati, kaj pravzaprav sploh pomeni tisto, kar delaš. To izrecno poudarjam, ker v sodobnem znanstvenem delu tega drugega zelo primanjkuje. Ljudje hitijo s pisanjem člankov, da nekaj hitro objavijo, in zmanjka jim časa za razumevanje globljega smisla tega, kar so naredili. Osebno menim, da se ne smemo izogniti bremenu notranje svobode, ko pogumno vstopamo v tisti prazni, odprti prostor, kjer edino lahko iskreno in smiselno interpretiramo rezultate našega dela. Žal pa današnja tekmovalna družba tega ne podpira, zato se moraš opreti na svoj lastni pogum, kar je že izrazito notranja duhovna drža. 
1. predstavitev knjige »SINTROPIJA v polifaznih zibelkah« bo v Lescah na Gorenjskem, Vila Milena, petek 20. junija ob 18-ih 
V: Da približava koncept sintropije našim bralcem, te prosim, da nam postrežeš z nekaj primeri iz narave, ki govorijo v podporo sintropiji.
Z veseljem. Značilnosti sintropije lahko zaznamo v svetu kristalov. Ko atomi v kristalih vibrirajo, v kristalu nekoliko oscilira tudi oblika električnega potenciala (oblika periodičnega kristalnega potenciala za elektrone). Če ima kristal vsaj količkaj netrivialno notranjo strukturo (in navadno je tako), lahko tudi v kristalih nastopijo polifazne oscilacije, ki kažejo na značilnosti sintropije.
Japonec Masaru Emoto ugotavlja, da na rast snežink delujejo zelo subtilni vplivi. Številni zunanji vplivi, zunanja polja odločajo o tem, v katerih smereh bo snežinka rasla, delala fraktalne strukture ... Splošna teorija o sintropiji napoveduje, da rast snežinke uravnavajo akustične oscilacije v kristalčkih ledu, akustična frekvenca pa je silno visoka (hiperzvok). Ta hiperzvočna simfonija ima izjemno bogate izrazne možnosti.
Sintropna samoorganizacija se sproži tudi v kristalu vode, ki se seveda imenuje led. V ledu med sabo sozvanja več oscilacij, in to je neke vrste harmonična glasba (analogna s polifono orgelsko glasbo), s pravilnimi faznimi zamiki med faznimi nihanji. Tudi ta oscilacija se samoojačuje (pozitivna povratna zveza), nihanje atomov postane koherentno (sinhronizirano) in z jasnimi frekvencami, o katerih za zdaj govorijo samo bioenergetiki.

Podoben primer je tudi snežinka, ki je samostojen kristalček ledu. Vemo, da pod različnimi pogoji zraste v različne oblike.

Slika: Slike iz knjige
Vir: Andrej Detela
Podobno kot v ledu se tudi v živi snovi spontano vzbudijo hiperzvočne oscilacije. Hiperzvok je akustično valovanje s frekvenco, višjo od 10 GHz. Teorija napoveduje in številne meritve potrjujejo tako visoko frekvenco. Če se frekvenca hiperzvočnih valov, ki potujejo po proteinskih verigah, ujame z resonančnimi frekvencami konformacijskih prehodov v teh proteinih, se sprožijo prav tiste konformacijske spremembe, ki ustrezajo določeni frekvenci. Različne frekvence torej preklapljajo določena »stikala« v proteinskih verigah in s tem povzročajo določene prehode biomolekule iz ene biološko aktivne oblike v drugo aktivno obliko. Hiperzvočna simfonija, ki se razpreda po vsem telesu in otipava tudi najmanjše dele celic, preigrava proteinske strukture in uravnava biološke funkcije organizma. To so zdaj še hipoteze, se pa zanje kopiči vse več dokazov.
Povezava do predavanj Andreja Detela:
Prvo predavanje "Silent message of nature"  in tekst
Drugo predavanje "Syntropic perception of time" in tekst
Če gremo še en korak naprej, že pridemo v t.i. ezoteriko. Stare slike iz Indije ali Tibeta prikazujejo/opisujejo subtilno telo (pranično telo) človeka, z glavnimi čakrami in s številnimi energijskimi nitkami, ki jih zdaj znamo razumeti kot tokovnice hiperzvočnega valovanja. To je torej informacijska struktura telesa in sintropija je tisti skriti mehanizem, ki omogoča harmonizacijo vseh delov v zdravo celoto.

V: Še iz šolskih klopi smo si vsi zapomnili rek, da je energija neuničljiva. Kako se sintropija obnaša v odnosu do tega zakona?
Na primer, v lučeh se električna energija spreminja v svetlobno energijo in svetlobna energija se nazadnje pretvori v toplotno energijo. Torej, v ta prostor pride po žicah električna energija, ki ima zelo nizko entropijo. V lučeh se ta energija spremeni v svetlobno energijo, ki pa ima že malo večjo entropijo kot električna energija. Ko potem svetloba zadene stene, se v stenah pretvori v toploto. Ta toplota ima skorajda isto temperaturo kot okolje, zato ima zelo veliko entropijo. Do sedaj pa nihče ni znal ustvariti obratnega procesa, da bi se toplota naravnega okolja spremenila nazaj v električno energijo.
Res je. Vsi vemo za energijski zakon: energija se ne more uničiti, energija ne nastane iz nič. Obstajajo le pretvorbe energije iz ene oblike v drugo. Energija z majhno entropijo (v tem primeru električna energija, glej okvirček) se je spremenila v energijo z visoko entropijo, v toploto naravnega okolja. Do sedaj pa nihče ni znal ustvariti obratnega procesa, da bi se toplota naravnega okolja spremenila nazaj v električno energijo. V električno energijo smo znali pretvarjati samo tisto toploto, ki ima zelo visoko temperaturo, veliko višjo, kot je naravna temperatura okolja. Taki procesi se dogajajo v termoelektrarnah, na primer v Šoštanju, kjer imamo sedaj znani škandal s koruptivnim primerom TEŠ-6. Energijske pretvorbe v termoelektrarnah se začnejo pri kemični energiji premoga, in to je energija z nizko entropijo, sicer nadaljnje energijske pretvorbe sploh ne bi bile možne. Premog gori in ustvari pregreto vodno paro s precej visoko temperaturo, kakih 600 stopinj Celzija, para potem poganja turbine, turbine poganjajo električne generatorje. V klasičnih elektrarnah torej potrebujemo veliko višjo temperaturo, kot je naravna temperatura okolja. Do zdaj niso znali v električno energijo pretvarjati naravne toplote na temperaturi okolja. Ali vidite razliko med enim in drugim?

V: V čem je sintropična paradigma drugačna?
S sintropijo smo ustvarili možnost energijske reciklaže.

Vizija, ki jo dovoljuje sintropična paradigma, je povsem drugačna: toploto iz naravnega okolja spreminjamo direktno v električno energijo. Zamislimo si, kako bi potekal ta proces! Stene v tem prostoru se za malenkost ohladijo, morda za 10 stopinj, in iz te toplote bi potem pridobili električno energijo, ki bi jo napeljali v daljnovod. To je torej časovni obrat klasičnih energijskih pretvorb, obratni proces, v katerem se toplotna energija z visoko entropijo pretvarja v električno energijo z nizko entropijo. Entropijski zakon to možnost seveda prepoveduje, ker dovoljuje samo prehode na višjo entropijo. Šele zakon sintropije razloži  ta obratni proces. To praktično pomeni, da okolja ne obremenjujemo več z odpadno toploto, temveč znamo sedaj reciklirati prav to toploto nazaj v električno energijo, ki jo po vsakem energijskem ciklu lahko znova in znova uporabljamo. Ni nam treba izčrpavati vedno novih energijskih virov (premog, nafta, uran in tako naprej) in potem v nedogled odlagati odpadno toploto v okolje. Zdaj smo ustvarili možnost energetske reciklaže. Sklenili smo energijski krog, ne potrebujemo več nobenega goriva, nobene nafte, nobenega premoga itn. Našli smo možnost za reciklažo odpadne toplote, ki je zmeraj končni produkt vseh energijskih pretvorb. Začnemo sodelovati z ravnovesjem med entropijo in sintropijo, ki obstaja v naravi.

Slika: Andrej Detela
Vir:  www.mladina.si
Na primer, ko avti vozi po cesti, se gume segrejejo, in ko zaviramo, se grejejo zavorni diski; zaradi zračnega upora pa se greje zrak okrog avta, okoliški zrak pa grejejo tudi izpušni plini in avtomobilski hladilnik. Na koncu gre vse v toploto. Ampak sedaj znamo to odpadno toploto reciklirati nazaj v električno energijo. Čez deset let bodo verjetno v glavnem prevladali električni avtomobili, ki bodo na osnovi sintropije toploto okolja pretvarjali nazaj v električno energijo, ki bo potem poganjala elektromotorje v avtomobilu. To je rešitev za energijske probleme sodobne civilizacije, med drugim seveda tudi za razvpiti problem tople grede.

V: Uporaba spoznanj, povezanih s sintropijo, ima lahko izjemne družbene posledice. Kaj o tem meniš sam?
Tu se bom oslonil kar na razmišljanja iz Teslove avtobiografije (pri nas je izšla pred kratkim pod naslovom Moji izumi). On je že pred stotimi leti pisal o novih virih energije in opozarjal, na kaj moramo biti pri tem pozorni. Tok dogodkov v teh časih na splošno poteka prehitro, vse stvari hočemo takoj dati v javnost in prav vsiljivo tržiti, še preden jih dobro razumemo. Zato bom vseskozi opozarjal na filozofske, socialne, psihološke vidike teh novih možnosti, ki jih daje spoznanje o sintropiji. Torej, če so nam zdaj kar naenkrat podarjene nove možnosti energijskih pretvorb, je izjemno pomembno, da v vsej celovitosti razumemo, kaj to pomeni. Nove priložnosti ne bomo vpenjali v stari način razmišljanja, ne bomo je spet zlorabljali.

V: Kaj misliš s tem zadnji.m stavkom?
Sintropija pa govori o tem, da svet ne deluje skozi prevlado močnejšega, temveč na kvantnem nivoju, ki je veliko bolj resničen, opažamo, kako različne entitete medsebojno sozvanjajo v čudežno ubrani harmoniji in se vsebinsko bogatijo.
Po starem so se namreč nove možnosti v svet vpeljavale z namenom, da imajo eni ljudje prevlado nad drugimi. Sintropija pa govori o tem, da svet ne deluje skozi prevlado močnejšega, temveč na kvantnem nivoju, ki je veliko bolj resničen, opažamo, kako različne entitete medsebojno sozvanjajo v čudežno ubrani harmoniji in se vsebinsko bogatijo. Šele ko razumemo to prvinsko sodelovalnost in ji odpremo vrata v človeški svet, se morda naše realno življenje dvigne na neki višji in lepši nivo. Morda tudi bolj božanski nivo? Brez tega razumevanja bi bilo vse to, kar vam sedaj govorim o sintropiji, nesmiselno, ker bi tudi to reč spet takoj zlorabili. Ne bomo. Saj vsi hrepenimo po duhovno ozaveščenem in dostojnem življenju, želimo si sožitja s celoto in ljubečega odnosa do te celote, v tej celoti bi se vsi radi počutili varni in srečni. Torej, edinole v tem duhovnem kontekstu ima spoznanje o sintropiji neki pomen in smisel.

Andrej, naj ti dobre sile stojijo ob strani in plemenitijo tvoje delo. Globok poklon za tvojo dosedanjo pot in uvide, ki so še pred tabo.

Oj, Violeta

Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo
Zanimive povezave

torek, 17. junij 2014

Kakšna čudovita izkušnja

V četrtek, 12. junija 2014, se je v Ljubljani odvijala InCo izkustvena konferenca skozi 12 tehnik z naslovom Od inspiracije do inovacije. Dogodek je v kulturnem spomeniku D125 (nekdanji Merkur) organiziralo podjetje Vibacom d.o.o., iniciator in koordinator InCo gibanja za inovativni preboj Slovenije, s soorganizatorji Združenjem Manager, Društvom moderatorjev Slovenije, Centrom Arhitekture in strokovnimi skupinami ter posameznimi nosilci strokovnih znanj. Konferenca je udeležencem omogočila edinstveno izkušnjo sistemskega doživljanja celostnega inovacijskega procesa skozi 12 različnih tehnik ter s tem nakazala prihodnost načina učenja in pridobivanja kompetenc.

Slika: Srbnik fizičnega prostora in  vzdušja Raphael Duret-Nauche
Vir: Pina Maja Bulc
Na dogodku so udeleženci doživeli celoten inovacijski proces. V vsaki fazi inovacijskega procesa (ideja, invencija, inovacija) so uporabili različne tehnike, orodja, modele in pristope za uspešno izvedbo posamezne faze, izmenjali izkušnje ter postavljali nov rob odkrivanja priložnosti. Poleg slovenskih udeležencev so bili na konferenci prisotni tudi predstavniki organizacije Beyond Leadership iz Avstrije in Nemčije.

Violete Bulc, pobudnica in koordinatorka konference, direktorica podjetja Vibacom d.o.o.: »Konferenca je bila že od samega začetka pospremljena z izjemno energijo radovednosti, čudenja in želje po biti del. To je bil tudi v resnici naš največji cilj, da bi lahko vse udeležence konference  motivirali, da bi začutili moč kreacije, ki je  podprta tako s strani prostora kot s strani tehnik in ljudi, ki sodelujejo z njimi na konferenci ter s strani članov timov, v katere so vključeni. Prvi vtisi po prvem delu izvajanja konference kažejo na to, da vsi ljudje zelo aktivno sodelujejo in so polno prisotni….Zagotovo je ta način učenja in pridobivanja kompetenc način prihodnosti. Tudi sami smo prepoznali, da je to lahko ena od korporativnih prednosti Slovenije, ker je prostor tako majhen - med sabo se praktično vsi akterji poznamo in se lahko zelo hitro zorganiziramo. Upam, da nam bo to uspelo v bodoče preoblikovati v neko tržno storitev, ki se bo umestila tudi v mednarodni prostor in bo pripomogla k povečanju internacionalizacije slovenskih storitev.«

Slika: Model konference
Vir: Vibacom
Spodaj posredujemo nekaj utrinkov s konference v obliki izjav udeležencev in organizatorjev. Natančno poročilo o konferenci z vsemi vtisi, izkušnjami in novimi spoznanji pa bo na voljo še pred jesenjo.

Uvod v konferenco na osrednjem trgu



VIDEO 1: Violeta Bulc, pobudnica in koordinatorka konference, direktorica podjetja Vibacom d.o.o.


VIDEO 2:  Kaja Rangus, Vibacom, d.o.o., koordinatorka konference

Tatjana Fink, udeleženka konference: »Kreatorjem, organizatorjem in izvajalcem konference od inspiracije do inovacije želim izraziti čestitke za idejo in izvedbo konference. Vrednost, ki  smo jo udeleženci dobili je v predstavitvi kar dvanajstih tehnik inoviranja, ki smo jih lahko v nekaj urah primerjali med seboj in ugotovili njihovo uporabnost v procesu od ideje do plasmaja na trg. Še posebej pa je bila neprecenljive vrednosti konkretna izkušnja uporabe predstavljenih tehnik.«

Slika: Uvodni posvet organizatorjev
Vir: Pina Maja Bulc
Tičo Zupančič, predsednik Beyond Leadership Slovenije, nosilec tehnike The Power of Connecting za oblikovanje idejne rešitve: »Navdušen sem nad tem, kako je uspelo skupini slovenskih organizatorjev ustvariti tako inovativen dogodek Svetovnega razreda, edinstvenega v Svetu, morda model prihodnosti. Če nam je uspelo navdihniti in svetovati Robinu Hoodu kako zgraditi svojo novo družbo, zakaj ne bi mogli pokazati pot Robinom 21. stoletja? Kakšen naziv »Izkustveno konferenca« »Od inspiracije do inovacije!« Ja, to je bilo to, konferenca kot neverjetna izkušnja. Velik vir navdiha za vse udeležence, ta konferenca je Svetovna inovacija. V imenu celotne organizacije Beyond Leadership lahko rečem »To je privilegij, da smo lahko prispevali«.



VIDEO 3: Marjeta Novak, CPF, nosilka in moderatorka vozlišča IDEJA, predsednica Društva moderatorjev Slovenije

Razumevanje potreb in ustvarjene vrednosti za trg (inovacija)

Osrednji namen faze Tržne manifestacije je, da na osnovi tržnih potreb in obnašanj omogoči oblikovanje inovativne ideje. Ključno vprašanje, na katero so odgovarjali udeleženci v tem vozlišču: Kdo je naša stranka?
Slika: Izvajanje tehnike "Segmentacija strank po MABS metodi"
Vir: Pina Maja Bulc

Mojca Štepic, Razvojni center Srca Slovenije, d. o. o., nosilka tehnike Segmentacija strank po MABS metodi za razvoj inovacije: »InCo konferenca je bila velik izziv, tako za organizatorje in izvajalce kot tudi za udeležence. Prvi tovrstni poskus igrifikacije pri reševanju poslovnih izzivov v okviru konferenčnega dogajanja se je izkazal kot fascinanten, prijeten, sproščen, predvsem pa koristen in učinkovit. Po dolgem času konferenca, ki ni bila dolgočasna, ki je izzvala miselne procese in katere rezultati bodo s pridom lahko uporabljeni tudi po njenem zaključku.«

Slika: Izvajanje tehnike "Delaj vitko intervju s kupci"
Vir: Pina Maja Bulc


VIDEO 4: Nastja Mulej, deBono.si, nosilka tehnike Lateralno razmišljanje za design idejne rešitve

Design idejne rešitve (ideje)

Slika: Pogostitev za kosilo
Vir: Pina Maja Bulc
Osrednji namen faze Design-a idejne rešitve je, da svojo inspiracijo (navdih) čim bolj kakovostno razgradimo in pogledamo s pomočjo različnih tehnik; iščemo možne smeri razvoja naše ideje (v našem primeru poslovnega modela – strateškega načrta za Robin Hooda). Ključno vprašanje, na katero so odgovarjali udeleženci v tem vozlišču: Zakaj smo se aktivirali kot tim? Čemu služi naša rešitev?

Slika: Spominek s konference
Vir: Pina Maja Bulc
Sonja Klopčič, udeleženka konference: »Navdušena sem bila nad tem koliko dobrohotnosti, predanosti in soustvarjanja je bilo prepletenega v ustvarjanju dogodka. Sinhronizirano delovanje izvajalcev, vozlišč moderatorjev, pobudnikov intuicije in na prvi pogled nevidnih podpornikov energije so odlično dopolnili dogodek. Udeleženci so lahko soustvarjali v odprtem in kreativnem okolju in imeli priložnost, da izkusijo različne tehnike za odpiranje potencialov, kot tudi različne tehnike za posamezne korake v inovacijskem procesu. Vzporedno s tem smo oblikovali ekipo od sprva naključno zbranih udeležencev, ustvarili lastno dinamiko skupine, razvijali in opazovali dinamiko celotne skupine, evolucije igre, doživeli učinke različnih ureditev prostora za osebno dobro počutje in sodelovanje ... Izkušnja te kompleksnosti je bila čudovita. Hkratno učenje in soustvarjanje v različnih dimenzijah je bil pravi kvantni preskok.« 
Slika: Udeleženka konference Sonja Klopčič
Vir: Pina Maja Bulc
Priprava prototipa (invencije)

Osrednji namen faze Prototipa (Invencije) je, da poskušamo razgraditi našo idejo na osnovne obvladljive elemente/gradnike in preverimo, če naš pogled na reševanje izziva sploh deluje (v našem primeru poslovni model). Ker na konferenci nismo mogli na teren in preko testne ponudbe testirati idejo v živo, smo si pri tem pomagali s simulacijskimi orodji, s pomočjo katerih smo zgradili poslovni model in preverili, če je vizualno/fizično sploh izvedljiv (ali imamo povezane vse elemente, ki morajo biti povezani, ali so v pravih razmerjih, ipd.). Ključno vprašanje, na katero so odgovarjali udeleženci v tem vozlišču: Ali je problem rešljiv? Ali je naša ideja izvedljiva? 

Slika: Izvajanje tehnike "Metoda U - Skulpture"
Vir: Pina Maja Bulc

Vesna Kovačič, SrCi Inštitut Maribor, nosilka tehnike Metoda U za pripravo prototipa: »Izkustveno konferenco sem doživela kot proces spontanega in igrivega učenja. Z metodo U smo pozornost obrnili vase, se dotaknili globljih osebnostnih ravni in aktivirati svoj notranji potencial. Učenje skozi igrifikacijo je bilo koristno, sproščeno in hkrati zabavno.«



VIDEO 5 : Udeleženec konference

Marjetka  Kastner, udeleženka konference: »Čeprav sem že osvojila dejstvo, da pri tebi (op. Violeti) "naletim" znova in znova na nove oblike podajanja rešitev, sem bila včeraj spet presenečena. Odkrivanje rešitev preko gamifikacije je ne samo dobra, zabavna in kreativna, temveč tudi učinkovita metoda. Verjamem, da je tovrstni način razumevanja, kreiranja in pridobivanja rešitev, ki jih lahko uporabimo tudi v poslovnem svetu odprl tudi ostalim udeležencem nova obzorja. Še v naprej želim veliko kreativnih idej in se zahvaljujem tebi in tvojemu timu za odlično pripravljene vsebine.«

Slika: Predstavniki organizacije Beyond Leadership, Violeta Bulc
Vir: Pina Maja Bulc
Inspiracija



VIDEO 6: Daniela Taleh, Beyond Leadership Austria

Slika: Detajl prostorske ureditve
Vir: Pina Maja Bulc

Polona Pergar Guzaj, udeleženka konference: »Moja pričakovanja o konferenci so bila velika, ampak je bilo še boljše, saj je bilo čisto drugače kot smo navajeni in se že prav veselim vseh interakcij v prihodnje, ki bodo drugačne, ki bodo, upam, da tako dobre kot ta. Udeleženci smo se super spoznali med sabo...super je, ker smo spoznali več različnih tehnik. Slaba stran konference je le ta, da nismo mogli izkusiti vseh tehnik.«



VIDEO 7 : Udeleženka konference

Ivana Davidović, udeleženka: »Radovednost je na enem prostoru združila managerje, podjetnike  in posameznike, različnih poklicev, zanimanj in karakterjev. Razdeljeni v skupine, smo združili moči v  iskanju rešitev  za  predstavljeno zgodbo na inovativen način. Pri prehodu iz ene tehnike v drugo se je pojavljalo vse več idej, vprašanj, dvomov, ki so postavili pred preizkušnjo nekatere že izoblikovane skupne ugotovitve. Tim se je povezal v timingu, ampak brez pritiska. Vsaka naslednja tehnika nas je spoznala z drugačnimi načini delovanja na različnih področjih in izzivala željo po poglobitvi in povezovanju znanj. Z nekaterimi tehnikami smo se vsaj na splošno že srečali, nekatere pa šele spoznali. Tako izbrane in strnjene, pa dajejo popolnoma drugačen efekt. Inovacijsko zastavljen koncept konference, s pomočjo igrifikacije, je našo koncentracijo neprestano držal na maksimumu. Simulacija inovacijskega procesa združuje sanje, znanje, timsko delo. Odpre prostor za drznost in prepričanje »skupaj zmoremo najti prave rešitve.« Doživeli smo veliko izkušnjo v enem samem dnevu.«
Slika: Izvajanje inspiracijske tehnike
Vir: Pina Maja Bulc
 Igrifikacija

Ozadje celotne konference je predstavljala poslovna igra na osnovi zgodbe Robin Hooda, ki je bila prenešena v žargon in izzive poslovnega sveta. Celotno dogajanje je bilo hkrati tudi prikaz metode “igrifikacije/poigravanja”, s številnimi zasuki v zgodbi, selektivnimi dodatnimi informacijami, zavajajočimi informacijami ipd., s čimer so bile simulirane vsakdanje tržne razmere v katerih se razvijajo inovacije.


VIDEO 8: Sonja Šmuc, dirigentka konference, izvršna direktorica Združenja Manager

Blaž Branc, Baltazar marketing, so-avtor koncepta igrifikacije: »Robinhoodovski izkustveni preskok: Igrifikacija izobraževalnega dogodka "Od inspiracije do inovacije," je bila zahteven in drzen podvig; procesa kreiranja 1) osnovnega dizajna konference (kot izkustvenega dogodka) in 2) igrifikacija sta deloma tekla vzporedno. Danes se zdi, da je bila igrifikacija nujna, saj smo za udeležence potrebovali enoten izziv, na katerem so v skupinah delali. Izziv je ponudil element narative (zgodbe) Robina Hooda, ki smo ga dopolnili še z nekaterimi drugimi elementi igre (igralni svet, timi, kanvas, deloma LARP). Udeleženci in izvajalci so že tekom dogodka potrdili, da sta izobraževalni in igralni del konference smiselno povezana in ponujata vsem sodelujočim angažirajoče (an. engaging) in napeto igrišče, v katerem je inventivni rezultat skoraj neizogibna posledica.«


ORGANIZATORJI KONFERENCE


Organizacijski odbor: Violeta Bulc (ideja/(inovacija), Blaž Branc (gamification), Sonja Šmuc (marketing), Tanja Maljevac (prostor), Petra Treven Bernat (moderatorji), Bogo Seme (energijski potencial)

Nosilci prostora in pravil:

Gostiteljica projekta konference: Violeta Bulc
Dirigentka konference: Sonja Šmuc

Koordinatorke konference: Kaja Rangus, Petra Svetina, Petra Jerina
Skrbnica virov: Barbara Ogrinc
Pripovedovalec zgodbe (video povzetek): Filip Bračevac
Fotografinja: Pina Maja Bulc

Skrbniki energije prostora:  Bogo Seme, Jože Žmavc, Urška Lan, Alex Lan
Skrbniki fizičnega prostora in vzdušja: Raphael Duret-Nauche, Andreja Cepuš, Tanja Maljevac, Barbara Viki Šubic , Špela Kuhar, Uroš Zajec
Skrbnika igre: Blaž Branc, Gregor Kamnikar
Prostovoljci: Žiga Bulc, Eva Reichmann

Slika: Andreja Cepuš in Raphael Duret-Nauche
Vir: Pina Maja Bulc

Nosilec in moderator vozlišča IDEJA: Marjeta Novak
Nosilci tehnik inovacijskega procesa za design idejne rešitve (ideje):
1. The Power of Connecting, povezovalna metoda Beyond Leadership: Tičo Zupančič
2. Brainstorming: Mateja Drnovšek
3. Lateralno razmišljanje: Nastja Mulej

Slika: Povezovalna metoda Beyond Leadership
Vir: Pina Maja Bulc

Nosilec in moderator vozlišča INVENCIJA: Petra Treven Bernat
Nosilci tehnik inovacijskega procesa za pripravo prototipa (invencije):
1. LEGO simulacija: Tadej Pugelj
2. Metoda U – Skulpture: Reševanje situacije obtičanosti s spontanim (intuitivnim) odzivanjem skupine: Vesna Kovačič
3. Zmajevo sanjanje: Helena Černej in Špela Kuhar

Slika: LEGO simulacija
Vir: Pina Maja Bulc
Nosilec in moderator vozlišča INOVACIJA: Tadej Petek
Nosilci tehnik inovacijskega procesa za razumevanje potreb in ustvarjene vrednosti za trg (inovacija):
1. Segmentacija strank po MABS metodi: Mojca Štepic
2. Running Lean / Delaj vitko intervjuje s kupci: Geni Arh in Meta Arh
3. Kanvas poslovnih modelov: Marko Savić

Slika: Kanvas poslovnih modelov
Vir: Pina Maja Bulc
Nosilci tehnik inspiracije:
1. Metoda 4D: Darja Cvek Mihajlović
2. Postavitev in uglasitev namere (intencije): Breda Kovačec Mencej
3. Somatično prebujanje: Aleš Kranjc Kušlan

Slika: Ogled rezultatov vozlišč
Vir: Pina Maja Bulc

HVALA slovenskemu prostoru in vsem nam, da lahko delamo tako vznemirljive stvari. In že ustvarjamo naprej...

Violeta

torek, 03. junij 2014

Izkustvena konferenca na krilih igrifikacije

Ideja o izkustveni konferenci se je rodila iz frustracije in dolgočasja. Udeležba na konferencah je postajala zame vse bolj nezanimiva, zame kot udeleženko in zame kot predavateljico. Kot udeleženka sem bila sicer navdušena nad nekaterimi predavatelji, ki so delili zanimive zgodbe in izkušnje. Ubijala me je struktura dogodka samega, ki ni dovoljevala moje aktivne vloge, izmenjave mnenj, pridobivanja izkušenj iz prve roke.
IZZIV: dolgčas; pasivna vloga poslušalca ali predavatelja na srečanjih/izobraževanjih.
Ugotovila sem namreč, da se najhitreje učim, če nove vsebine osebno doživim. Če lahko začutim vznemirjenje novega, ki izziva moje udobje in meje poznanega na fizičnem nivoju, ki pa se pojavi le ob osebnih izkušnjah. Podobno sem se počutila tudi kot predavateljica, ko razen izmenjave poslovnih kontaktov nisem imela priložnosti za interakcijo z udeleženci in razumevanjem pomena podane vsebine zanje in njihova okolja.
PREPOZNANA POTREBA: nov tip strokovnih srečanj/konferenc/izobraževanj, kjer udeleženci doživljajsko sprejemajo novo in izmenjujejo izkušnje.
Kmalu sem ugotovila, da to ni le moja frustracija. Številne kolegice/gi so pri svojih doživljanjih konferenc, strokovnih posvetov in izobraževanj opažali podobne reakcije znotraj sebe. 

Tako se je rodila ideja po novem tipu konference. Preko vetrenja možganov smo hitro povezali temo izkustvene konference s pomanjkanjem poznavanja tehnik za dinamičen razvoj inovacijskega procesa (objava I2 – v Aktualno 2.0 in članek o tehnikah v MQ, št. 21) in s konceptom igrifikacije (objava – v Aktualno 2.0 in članek v MQ, št. 28), ki je pri naših bralkah in bralcih že januarja 2014 zbudila veliko zanimanja.
Organizatorji konference: InCo gibanje, Združenje Manager, Društvo moderatorjev Slovenije, Center Arhitekture, ekspertne skupine in posamezni nosilci strokovnih znanj (36 ljudi neposredno vključenih v izvajanje konference).
V nadaljevanju sledi vsebina poslovne inovacije “Izkustvene konference od inspiracije do inovacije na osnovi igrifikacije”. Zgodba, ki se bo na polno manifestirala 12. junija 2014. Bodite del njene vibracije.

Slika 1: Model izkustvene konference “Od inspiracije do inovacije”, Ljubljana 2014
ZAKAJ (kaj nas je vodilo pri oblikovanju izkustvene konference na osnovi igrifikacije):
• razviti ne-tehnološko inovacijo za potrebe konferenčne dejavnosti; narediti konferenco igrivo, izkustveno; vse udeležence konference aktivno vključiti v njeno dogajanje,
• omogočiti ljudem edinstveno izkušnjo sistemskega doživljanja (celostnega) inovacijskega procesa skozi 12 različnih tehnik,
• omogočiti predstavitev strokovnjakov v slovenskem prostoru, s katerimi organizacije, skupnosti ali posameznice/ki lahko sodelujejo pri razvoju inovacijskega procesa,
• razviti komercialni produkt za nov tip konferenc/delavnic po principu odprtega inoviranja in igrifikacije
.

Slika: testiranje koncepta konference (del ekipe), Ljubljana, maj 2014
Vir: Vibacom
Sama ideje izkustvene konference je priklicala k sodelovanju predstavnike vseh ključnih področij uspešnega inoviranja: oblikovalce vsebin (igre), nosilce tehnik, moderatorje, oblikovalce fizičnega in energijskega prostora, oblikovalce video- in fotografskih vsebin, prostovoljce, ki so začutili vznemirjenje. Povezuje nas radovednost, iskanje novega, prispevanje k razvoju in želja po kolektivnem ustvarjanju.

Slika 2: Kaj povezuje nas, organizatorje

KAKO (kateri so ključni elementi za izvedbo inovativne konference):
Tehnike: na konferenci bo predstavljenih 12 različnih tehnik za 4 ključne faze inovacijskega procesa.

Tehnike: beyond leadership, brainstorming, lateralno razmišljanje, LEGO simulacija, metoda U – Skulpture, zmajevo sanjanje, MABS metoda segmentacije strank, running Lean / delaj vitko intervjuje s kupci, poslovno modeliranje, Metoda 4D, postavitev in uglasitev namere, somatično prebujanje.
Vloge: na konferenci bomo organizatorji za uspešno izvedbo igrali 14 različnih vlog. 

Slika 3: Elementi, ki konferenci držijo strukturo
Vloge na konferenci: Gostiteljica projekta konference, dirigentka konference, koordinatorke konference, skrbnica virov, žetvenik, pripovedovalec zgodbe,  skrbniki energije prostora, skrbniki energijskega vzdušja, skrbnika igre, moderatorji, izvajalci tehnik, prostovoljci, udeleženci, Robin Hood
Model: za uspešno aktivno vlogo udeležencev na konferenci smo razvili poseben kanvas (šablono poslovnega modela strateškega načrta), ki ga bodo udeleženci dopolnjevali skozi celoten dogodek/igro.
Igra: Ozadje celotne konference predstavlja poslovna igra na osnovi zgodbe Robina Hooda, ki bo prenesena v žargon in izzive poslovnega sveta. Celotno dogajanje bo hkrati tudi prikaz metode “igrifikacije/poigravanja”, s številnimi zasuki v zgodbi, selektivnimi dodatnimi informacijami, zavajajočimi informacijami ipd., s čimer bodo simulirane vsakdanje tržne razmere, v katerih se razvijajo inovacije.
Timi: na konferenci bo vzporedno aktivnih 9 timov udeležencev (strategov, ki bodo reševali izziv Robin Hooda); vsak tim bo predstavljal skupino svetovalcev, ki bodo na osnovi Sherwoodskih novic oblikovali strateški načrt, ki bi Robinu pomagal izpeljati njegovo vizijo.
Proces: Inovacijski proces je eden od osnovnih elementov inovacijske infrastrukture (I2). Je branžno, strukturno neodvisen (ni večjih razlik v izvajanju procesa glede na industrijo, lokalno skupnost, malo podjetje, NVO, inštitut ali izobraževalno ustanovo). Nagovarja in podpira razvoj vsebinskih elementov, ki omogočajo, da se prepoznana potreba ter da se navdih (inspiracija) iz miselnega vzorca prelevi v tržno zanimiv produkt, storitev ali rešitev. Proces konference je razdeljen na 4 ključne sklope, ki predstavljajo faze inovacijskega procesa in dogajanja, ki faze povezujejo v celoto (design ideje, oblikovanje prototipa, tržna manifestacija/prepoznava potreb in dogajanja v središčni točki – na trgu).
Prostor: organizacija in fizična ter energijska oprema posameznih delov prostora podpirajo vsebino in proces dogodka, ki se v njem izvajajo.
Dodatki: celoten prostor in dogajanja bodo podprti z elementi igre, ki bodo pričarali doživljajsko vzdušje zgodbe igre.
Pravila: pravila dogodka, ki zagotavljajo primeren odnos med vsemi akterji.
Vzporedna dogajanja: poleg samega inovacijskega procesa se bo na konferenci odvijalo še nekaj dodatnih dogajanj, ki bodo omogočala udeležencem avtentičnost izkušnje in jim omogočila še boljše razumevanje izzivov, s katerimi se bodo spopadali.
Urnik: najbolj klasičen del konference, ki pa tudi sam v sebi skriva dinamične elemente in na robu povezuje konferenčno izkušnjo z realnim življenjem.


Slika 4: model igrifikacije
Elementi konference se hranijo iz filozofije participativnega vodenja, sodelovanja, soustvarjanja in aktivnega delovanja vseh članov skupnosti. Povsod se zagovarjajo načela vključenosti, spoštovanja raznolikosti, enakovrednega zastopanja mnenj, predlogov, pogledov vseh članov skupnosti/tima/dogajanja.
1. izkustvena konferenca pri nas: Od inspiracije do inovacije skozi 12 tehnik na osnovi igrifikacije celotnega dogodka
KDAJ: 12. junij 2014 ob 8.uri
KJE: Kulturni spomenik D125 (nekdanji Merkur)
VEČ o koneferenci
http://www.incogibanje.si/od-inspiracije-do-inovacije
 KAJ (katere vsebine bo konferenca nagovorila in kaj je njen ključni izplen):

Vsebina, ki bo nastajala v okviru projektnih skupin kot sestavni del igrifikacije, služi kot podlaga, da se lahko spoznajo različne tehnike za uspešno izvajanje inovacijskega procesa.
Primer igrifikacije v medijih:
  • Krajši film ČRkovNA LUKNJA, scenarij Tadeja Zupan Arsov, Ph RED, animacija in ilustracija Jure in Neja Engelsberger, režija Uroš Zavodnik in Aleksander Arsov, Tv SLO in Ph RED, 2012
  • Krajši film Atlas besed, scenarij Tadeja Zupan Arsov, režija A. Arsov, animacija mag. Anja Tolar, Slovenski filmski center in Ph RED, 2013
  • Krajši film Primer letečega kovčka, scenarij Danila Žorž, režija A. Arsov in Tadeja Zupan Arsov, animacija mag. Klemen Gorup, Ph RED, 2008
Za oblikovanje vsebine imamo naslednje ključne sklope:
- igrifikacija zgodbe Robin Hood: koncept in filozofija uporabe koncepta igre v poslovnem okolju za pridobitev sposobnosti (kompetenc) ob simulaciji realnega okolja, ki so potrebne za soočanje z izzivi v realnem življenju,
- kanvas model, ki ga uporablja skupina za oblikovanje zaključnega priporočila (strateški načrt): kanvas služi  za vizualizacijo rezultatov in razumevanje ključnih elementov, ki jih je potrebno izluščiti iz zgodbe v posameznih fazah razvoja inovacijskega procesa,
- strateški načrt: končni rezultat igrifikacije, ki se ob koncu konference predstavi Robinu Hoodu kot priporočilo sherwoodskih svetovalcev; Robin Hood se na osnovi priporočil odloči za svetovalce, ki ga bodo spremljali pri njegovih nadaljnjih odločitvah.


Slika 5: Kanvas za igrifikacijo
Verjamem, da bo dogodek, ki je pred nami, nekaj posebnega. Vse, kar se bo zgodilo, doživelo, ponotranjilo ali zacvetelo, je del zgodbe same. In prav je tako. Tako je tudi naše življenje: nepredvidljivo, vznemirljivo, vedno odprto za novo. Bodite z nami in doživite proces inoviranja v inovaciji sami. Opremite se z orodji nove dobe in suvereno odkrivajte priložnosti, ki vam jih ponuja vaš čas.

OJ, Violeta

Ps: izkustvena konferenca 2014 je plod odprtega inoviranja širokega kroga ljudi, ki smo začutili klic, potrebo po nečem novem, in se odzvali nanju po svojih najboljših močeh. Vse, kar smo ustvarili v zadnjih 9 mesecih, delimo z vami po principih odprte kode; vnašamo nazaj v prostor, ki nam je ustvarjanje omogočil. Hvala!

Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo
Zanimive povezave

petek, 16. maj 2014

Sveže o odprtem inoviranju

Želja po razvoju in potreba po neprestanem prilagajanju dinamičnim življenjskim razmeram vodi posameznike in podjetja v nove oblike organiziranja, povezovanja in (so)ustvarjanja. Odprto inoviranje (ang. Open Innovation) je ena izmed tovrstnih oblik generiranja (dodane) vrednosti. Koncept je bil prvič celostno predstavljen leta 2003, ko je prof. Henry Chesbrough objavil svojo knjigo Open Innovation: The New Imperative for Creating and Profiting from Technology. Zaradi svoje uporabnosti je koncept vse bolj navzoč v poslovnem svetu, zanimiv pa postaja tudi v znanstvenih krogih, ki s sistematičnimi raziskavami izpopolnjujejo vrzeli v razumevanju obnašanja in delovanja odprtih inovacij ter botrujejo k nastajanju njenih novih pojavnih oblik.

Vibacom že od leta 2005 aktivno soustvarja uvajanje in razvoj modelov odprtega inoviranja v slovenskem prostoru. Da bi prišli do čim bolj prodornih svežih znanj na tem področju, smo pred štirimi leti vstopili v državni program »Mladi raziskovalci iz gospodarstva«, ki ga je objavila Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma. Podprli smo pripravo doktorske disertacije Kaje Rangus z naslovom »Proclivity for open innovation: construct development, determinants and outcomes«. Ponosni smo na njeno uspešno razvojno pot, ki bo dosegla pomemben mejnik z zagovorom disertacije v juliju 2014. Rezultate prve raziskave je predstavila na mednarodni znanstveni konferenci Academy of Management 2013, rezultate druge in tretje raziskave pa bo predstavila v prihajajočih tednih na mednarodnih znanstvenih konferencah IAMOT 2014 in R&D management 2014 in s tem še dodatno okrepila slovensko navzočnost v globalni zakladnici znanja. To je njena zgodba.

V: Kako bi opredelila koncept odprtega inoviranja?
Gre za nov način razvijanja proizvodov in storitev, pri katerem podjetja poleg znanja in idej zaposlenih vključujejo tudi zunanje partnerje: od kupcev/uporabnikov, dobaviteljev, fakultet, laboratorijev, posameznikov (razvijalcev in inventorjev) do podjetij, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi kot oni, in celo
Odprto inoviranje je vključevanje zunanjih partnerjev v proces inoviranja: od kupcev/uporabnikov, dobaviteljev, fakultet, laboratorijev, posameznikov (razvijalcev in inventorjev) do podjetij, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi kot oni, in celo konkurentov.
konkurentov. Z odprtim inoviranjem se tako podjetju odprejo številne nove oblike sodelovanja, ki zagotavljajo navzočnost ideje za nove in izboljšane proizvode, storitve in rešitve, kot tudi možnosti za vstop na nove trge. Prof. Chesbrough je koncept predstavil v obliki »tunela« (slika 1).

Slika 1: Koncept odprtega inoviranja
Vir: Rangus, 2010 (Povzeto po: H. Chesbrough (2003). Open Innovation:
The New Imperative for Creating and Profiting from Technology)

Iz slike je razvidno, da lahko ideje o novem ali izboljšanem proizvodu/storitvi/rešitvi prihajajo tako skozi notranje tehnološke in netehnološke baze kot tudi od zunaj, v kateri koli fazi inovacijskega razvoja. Podjetje lahko: 1) k sodelovanju povabi zunanje partnerje že v začetni fazi pridobivanja idej, ali pa 2) v fazi razvoja prepozna potrebo po dodatni komponenti (na nivoju znanja, polizdelka ali končnega proizvoda), ki jo je ceneje in hitreje kupiti ali licencirati od zunanjega partnerja. Lahko se tudi zgodi, da podjetje v fazi razvoja ustvari stranski proizvod, ki ni primeren za njegovo osrednjo dejavnost, zato se lahko odloči in to komponento proda ali odda (v obliki licenčnine) drugemu podjetju v najem. Vse pogostejši rezultat odprtih inovacij, ki je posledica potrebe po čim hitrejšem vstopu na obstoječe ali nove trge, so nova partnerstva na nivoju (blagovne) znamke ali skupnega novega podjetja.

V: Torej pri konceptu odprtega inoviranja ne gre le za prejemanje idej in znanja od zunaj, ampak za vzajemno prelivanje/deljenje znanja?
Vsekakor. Koncept se deli na dva dela: prvi del odprtega inoviranja je osredotočen na pridobivanje novega znanja in na ideje od zunaj. Drugi del odprtega inoviranja pa je deljenje znanja in idej podjetja navzven. Ključno je, da podjetje najde pravo ravnotežje med tem, katere ideje, znanje in tehnologijo je smiselno pridobiti od zunaj in do katere mere razkriti svoja znanja navzven. Bistveno je, da se podjetje osredotoči na svoje ključne sposobnosti, medtem ko je smiselno vse obstranske dejavnosti in proizvode/storitve razviti z zunanjimi partnerji. Pri tem so ključni kriteriji za odločanje cenejša rešitev, hitrejši vstop na trg ter potencialno vstop na nove trge.

Slika 2: Vibacom tim, od leve proti desni
(Violeta , Kaja, Barbara)
Vir: Vibacom
V: Kako bi strnila prednosti odprtega inoviranja?
Glavna prednost je pridobitev večjega števila novih idej, predvsem tržno zanimivih, saj le-te prihajajo tudi od končnih uporabnikov; dostop do znanja in tehnologij, ki primanjkujejo v podjetju, krajši čas do vstopa na trg, vstop na nove trge ter nižji stroški razvoja končnega proizvoda.

V: Obstajajo tudi kakšne pomanjkljivosti tega koncepta?
Na žalost ima vsaka pozitivna stvar tudi kakšno pomanjkljivost. Pri odprtem inoviranju je ta pogosto vezana na »zaprtost zaposlenih« za sodelovanje z zunanjimi partnerji, tako imenovani  »Not-Invented-Here sindrom«, ki pravi, da razvijalci v podjetju ne verjamejo v tehnologijo/znanja/rešitve, ki niso razviti znotraj podjetja. Poleg tega so zaposleni vajeni rutinskega dela in se težko privadijo na novi način podajanja idej in pobud, novih modelov razvoja ideje in novih miselnih vzorcev. Pri partnerskih odnosih pa nastajajo največji problemi pri opredelitvi pogodbenih obveznosti in lastnine končnega proizvoda/storitve.

V: Ali obstajajo kakšni konkretni načini izvedbe odprtega inoviranja?
Aktivnosti, povezanih z odprtim inoviranjem, je kar nekaj ... na primer: podjetje lahko pridobi zunanje znanje/ideje na podlagi:
•    sodelovanja (mreženja) z različnimi zunanjimi partnerji,
•    najemanja storitev raziskav in razvoja na fakultetah, v laboratorijih,
•    sodelovanja s kupci/z uporabniki,
•    so-investiranja v nova (start-up; spin-off) podjetja z drugimi partnerji,
•    nakupa/najema tehnologije in znanja od zunaj.
Svoje notranje potenciale pa lahko podjetje razvija in deli z zunanjim okoljem preko:
•    ustanavljanja novih podjetij (ang. venturing),
•    prodaje/oddaje svoje tehnologije in znanja navzven,
•    vključevanja vseh zaposlenih v podajanje idej in razvoj novih proizvodov/storitev.

V: Ali lahko za lažjo predstavo podaš kakšne primere iz prakse?
Najbolj razširjena oblika oz. način odprtega inoviranja je vključevanje uporabnikov v razvoj novih proizvodov/storitev. Pogosto podjetja od uporabnikov pridobivajo ideje o novih in izboljšanih proizvodih/storitvah na »klasičen način«, npr. z izpolnjevanjem lističev v trgovinah, z oddajo idej preko specifičnih obrazcev na spletni strani ipd. Vse več podjetij pa je začelo ustvarjati posebne platforme oz. spletne skupnosti za uporabnike, kjer lahko uporabniki podajajo svoje ideje o novih/izboljšanih proizvodih/storitvah, med seboj te ideje komentirajo, jih všečkajo in ocenjujejo. Tako platformo že vrsto let vzdržuje podjetje Dell (Dell Idea Storm) in podjetje Starbucks (my Starbucks Idea). Ali pa gredo celo korak dlje in omogočijo razvoj personaliziranega proizvoda – kot npr. NikeID in miAdidas ter Lego (preko Lego Create and Share).

Za tehnološko zahtevnejše projekte obstajajo platforme, ki omogočajo izmenjavo tehnologij ter iskanje primernega partnerja za razvoj določene tehnologije (tako imenovani Open innovation Marketplaces), kot so npr. Nine Sigma, InnoCentive, Yet2, itd.

Slika 3: prof. Henry Chesbrough in Kaja Rangus
Vir: Osebni arhiv Kaje Rangus
V: V svoji doktorski raziskavi proučuješ absorpcijsko sposobnost podjetij. Jo lahko malo bolje predstaviš?
Absorpcijska sposobnost predstavlja sposobnost podjetja, da vsrkava (absorbira) informacije od zunaj. Gre za zmožnost zaznavanja, preoblikovanja ter umeščanja informacij iz okolja v poslovanje podjetja. Seveda je absorpcijska sposobnost podjetja v veliki meri odvisna od absorpcijske sposobnosti posameznikov oz. zaposlenih v podjetju, njihove sposobnosti zaznavanja okolja ter prenosa informacij iz okolja v notranjost podjetja.

»Absorpcijska sposobnost je zmožnost zaznavanja, preoblikovanja ter umeščanja informacij iz okolja v poslovanje podjetja.« 
V: Kaj pa so bili ključni elementi v doktorski disertaciji?
V prvem poglavju doktorske disertacije sem se posvetila razvoju mere za merjenje odprtega inoviranja podjetij. Glavni izziv, vezan na raziskovanje omenjenega koncepta, je ravno ta, da so obstoječe znanstvene raziskave večinoma vezane na opredelitev koncepta ter predstavitev študij primerov velikih multinacionalk, ki so odprto inoviranje uspešno vpeljale v svoje poslovanje. Jaz pa sem želela na velikem vzorcu podjetij preveriti, ali koncept res pozitivno vpliva na inovativnost podjetja. V ta namen sem razvila mero oz. orodje, ki meri nagnjenost podjetja k odprtemu inoviranju ter se navezuje na vse zgoraj omenjene aktivnosti odprtega inoviranja. Mera je z znanstvenega vidika zanimiva, saj omogoča bolj poglobljeno proučevanje koncepta – v smislu raziskovanja vpliva in razmerja odprtega inoviranja z drugimi organizacijskimi korelati na velikih vzorcih. S praktičnega vidika je mera zanimiva, saj opisuje številne različne načine izvajanja posamezne dimenzije odprtega inoviranja. Mera je bila razvita na vzorcu več kot 300 podjetij iz Slovenije ter dodatno testirana na vzorcu 100 podjetij iz Italije.

V: Torej je bilo drugo poglavje namenjeno proučevanju vpliva odprtega inoviranja?
Ja. V drugem poglavju sem na podlagi strukturnega modeliranja preverila model povezav med odprtim inoviranjem, absorpcijsko sposobnostjo in inovativnostjo podjetja. Rezultati raziskave na novem vzorcu 450 podjetij iz Slovenije so potrdili teoretično zasnovan model, v katerem absorpcijska sposobnost igra vlogo mediatorja v razmerju med odprtim inoviranjem in inovativnostjo podjetja. To pomeni, da odprto inoviranje in absorpcijska sposobnost pozitivno neposredno vplivata na inovativnost podjetja, odprto inoviranje pozitivno neposredno vpliva na absorpcijsko sposobnost ter preko absorpcijske sposobnosti še na inovativnost podjetja. Raziskava je pokazala, da je skupni učinek odprtega inoviranja ter absorpcijske sposobnosti podjetja na inovativnost podjetja večji kot posamezna učinka, ter s tem nakazala moč sovplivanja različnih organizacijskih sposobnosti.
Raziskava je pokazala, da vse dimenzije oz. aktivnosti odprtega inoviranja pozitivno vplivajo na inovativnost podjetja, pri čemer pa ima najmočnejši vpliv vključevanje zaposlenih. Tako ključno vlogo pri implementaciji odprtega inoviranja še vedno igra notranja organiziranost podjetja in človeški faktor. Predvsem odprta miselnost vodij. 
V: Kaj pa so bile ključne ugotovitve tretje raziskave?
V tretji raziskavi sem na vzorcu skoraj 700 podjetij iz Slovenije, Italije in Belgije proučila vpliv posamezne dimenzije odprtega inoviranja na inovativnost podjetja ter podala nekaj korakov za uspešno implementacijo le-tega. Raziskava je pokazala, da vse dimenzije oz. aktivnosti odprtega inoviranja pozitivno vplivajo na inovativnost podjetja, pri čemer pa ima najmočnejši vpliv vključevanje zaposlenih. Tako ključno vlogo pri implementaciji odprtega inoviranja še vedno igra notranja organiziranost podjetja in človeški faktor, predvsem odprta miselnost vodij, ki se odločijo za ta način inoviranja, kot tudi zaposlenih, ki se zavedajo pomena izmenjave informacij in sodelovanja tako s sodelavci kot tudi zunanjimi partnerji. Glede na izvajanje dimenzij odprtega inoviranja sem podjetja na podlagi analize skupin (ang. cluster analysis) razvrstila v štiri skupine. Identificirane skupine sem poimenovala: odprti inovatorji (aktivno izvajajo vse aktivnosti odprtega inoviranja); podjetja za inženiring velikih sistemov (aktivno izvajajo vse aktivnosti odprtega inoviranja razen najemanja storitev raziskav in razvoja v fakultetah in laboratorijih); najemniki raziskav in razvoja (zelo močno izvajajo aktivnost najemanja storitev raziskav in razvoja na fakultetah in v laboratorijih), podjetja, usmerjena h kupcem (v inovacijski proces aktivno vključujejo le kupce). Raziskava je pokazala, da je v primerjavi z ostalimi tremi skupinami najbolj inovativna skupina odprtih inovatorjev.
Slika 4: Kaja Rangus
Vir: Osebni arhiv Kaje Rangus
V: Še tvoje zadnje sporočilo podjetjem …
Raziskave, izvedene v okviru doktorske disertacije, jasno prikažejo pozitivne učinke odprtega inoviranja. Kljub temu pa je razumljivo, da za vsako podjetje niso ustrezne vse aktivnosti odprtega inoviranja. Tako menim, da je ključno, da podjetje samo pri sebi ugotovi, katere aktivnosti so zanj najbolj primerne in jih je zmožno implementirati brez večjih naporov in dodatnih stroškov. Bolj kot težnja po implementaciji vseh aktivnosti odprtega inoviranja se mi zdita pomembna odprta miselnost vodij in zaposlenih ter zavedanje, kaj lahko pridobimo s sodelovanjem, z deljenjem in izmenjavo. Odprt način delovanja bo potem prišel sam po sebi.

Hvala Kaji za novo dimenzijo razumevanja obnašanja inovativnosti v (poslovnih) sistemih. Tudi z njeno pomočjo bomo spoznanja o odprtem inoviranju prelivali v novo vrednost v malih, srednjih in velikih podjetjih kot tudi na nivo lokalnih skupnosti, civilne družbe in osebnega razvoja. Naj bodo multiplikativni učinki vidni tudi v vašem okolju.

OSTI JAREJ, Violeta

»Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.«


Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo
Zanimive povezave