četrtek, 24. april 2014

Pomladni navdih iz vrst mladih

Kot v odnosu do vsega, kar je okoli nas, lahko tudi na mladino gledamo skozi filter radovednosti, ustvarjalnosti in navdušenja, ali pa skozi filter nihilizma, dekadence in samouničevanja. Obe skrajnosti, z odtenki oranžne in sive vmes, sta sestavni del življenja. Tudi pri mladih. A danes želim izraziti spoštovanje in navdušenje nad aktivnostmi naše/sodobne mladine. Bogati me njihova globalna vpetost in aktivna povezanost, čustvena zagnanost v odnosu do narave in živali ter njihovo kritično odzivanje na »uradne« resnice. Splet je njihov poligon za izražanje, hkrati pa pot do prvih podjetniških izkušenj. Najdem jih med odgovornimi vodnicami in načelnicami v taborniški organizaciji, kjer prenašajo svoj entuziazem na mlajše od sebe. Najdemo jih med najboljšimi v Evropi v agilitiju in mnogih drugih športih in dejavnostih. Prijateljstvo jih še dodatno krepi in razvija. Niso obupali nad frustracijami starejših generacij; padanje krink in krike krize sprejemajo kot normalen pojav, ki ga želijo preseči in si ustvariti svoj svet. Ničesar nam ne očitajo, kaj dosti pa se za naš svet ne zmenijo in prav nič ne žalujejo za starim. Anja Troha in Pina Maja Bulc sta poglede svoje generacije strnili v misli in dejanja, ki sledijo. To je njuna zgodba na krilih mnogih vibracij mladine 21. stoletja.

V: Anja in Pina Maja – kdo sta?
Sva dijakinji 3. letnika Gimnazije Moste. Večino prostega časa posvečava tabornikom, agilitiju, videu in fotografiji ter sprehodom v naravo. Zanima naju današnja družba, medsebojni odnosi ter življenje v tem prostoru in času. Kritično opazujeva svoje življenje in življenja najine generacije, ki so pogosto ujeta v začaran krog medijev, visokih standardov, sodobne tehnologije in boja v iskanju samega sebe.

Slika: Pina Maja in Anja
 Vir: zasebni arhiv
»Za naju je zelo pomembno povezovanje s tujino: izmenjave na osnovnih šolah, gimnazijah (Comenius), veseliva se tudi programa Erasmus na fakultetah.«
V: Kakšna je torej naša mladina? Kakšni sta vidve?
Mladi o sebi večkrat slišimo pripombe na podlagi stereotipov, ki pa so v večini neutemeljene in neresnične. Pa smo mladi v današnjem času res tako problematični in močno drugačni kot vi, naši starši, v vaši mladosti? Navidezno brez življenja in vrednot?
Nam je jasno, da smo kar precej povezani s t. i. elektroniko, med vami pa se redko kdo zaveda, da smo mi otroci 21. stoletja in s tem prva generacija, ki je z virtualno tehnologijo odraščala od začetka. In morda ravno tu tiči razlog, zakaj se z njo tako hitro poistovetimo, se ji prilagajamo ter jo uspešno vključujemo v svoj vsakdan.

Slika: Od tu in tam
Vir: zasebni arhiv

V: Kaj to pomeni? Kako uporabo tehnologij vključujete v svoj vsakdan?
Hiter prenos informacij, neskončne baze podatkov, ki vključujejo vse: od svetovnih novic do zgodovinskih dejstev. Dnevna vremenska napoved, odhodi avtobusov ter nepričakovane spremembe v naših urnikih so samo klik stran. Prav tako ne smemo pozabiti na množična učna gradiva, kot so Wikipedia, spletne strani s šolskimi zapiski, z obnovami domačih branj ter podatki o avtorjih. Neskončna potovanja po spletnih straneh nam omogočajo dostop do geografskih, zgodovinskih, geoloških, bioloških, psiholoških ter družbeno koristnih informacij. Navsezadnje pa so tu še tudi spletne strani s slikami in videi iz celega sveta, ki nam dajejo živ vpogled v dogajanja celotnega planeta. Kot fotografi in ustvarjalci videoposnetkov med sabo komuniciramo, si izmenjujemo izkušnje, znanja in dogodivščine. In vse to, ne da bi se premaknili iz svojih domov. Seveda pa taka poznanstva lahko vodijo do globljih prijateljstev in s tem posledično do potovanj in odkrivanj vseh lepot sveta tudi osebno, v živo. Vzemimo za primer, da si kot dijak za projektno nalogo izbereš tradicionalno kulturo domačinov iz Ugande. Ker smo na gimnaziji imeli priložnost osebno spoznati tamkajšnjo mladino, ko je njihova skupina v sklopu enega od mednarodnih projektov obiskala tudi našo šolo, jih z lahkoto kontaktiramo preko socialnih omrežij ter dobimo informacije in slikovne materiale o njihovi državi iz prve roke.

V: Mednarodni projekti imajo posebno težo in mesto v vajinem življenju ... Kakšno?
Izmenjave in mednarodni projekti so zakon. Tudi naša šola, Gimnazija Moste, je v preteklih dveh letih sodelovala v mednarodnem projektu Comenius, ki ga financira EU, kar omogoča spoznavanje številnih narodov. Iz osebnih izkušenj lahko poveva, da sva z njegovo pomočjo spoznali Portugalsko, Poljsko, Italijo, Španijo, njihovo kulturo, jezik, navade, način življenja ter mišljenja sovrstnikov. Ravno zaradi vseh teh bogastev, ki se jih ne da kupiti, in zaradi zadovoljstva vseh sodelujočih se trudimo vzpostavljene odnose še razvijati.
Slika: Od tu in tam
Vir: zasebni arhiv Anje in Pine Maje
V: Torej je šola lahko za mladino tudi zanimiva?
Ha-ha. Na naši šoli je super Projektni teden. Takrat poteka pouk v drugačni obliki. Ni sedenja za klopmi in monotonega podajanja snovi, ki smo ga dijaki in profesorji že pošteno siti. V tem tednu lahko pod okriljem šole vsak počne to, kar ga veseli. Od potovanj, tečajev fotografije, spoznavanja inštitucij, poglabljanja v okoljevarstvene vode, športnih aktivnosti, plesa, ustvarjalnosti pa vse do reševanja matematičnih in fizikalnih problemov. To je teden, ki nam omogoča zabavnejše pridobivanje obveznih izbirnih vsebin in se ga prav vsi celo leto veselimo. Zakaj ni tako celo leto!?

Anja, Eva, Melanija in Pina Maja so me prvič presenetile s svojo timsko ustvarjalnostjo, ko so kot  dijakinje 2. letnika pripravile film o projektnem tednu na Gimnaziji Moste. Letošnji pomeni še korak dlje v barvitosti in dinamiki, saj so dekleta napredovala tudi v svojem razvoju. Že povsem nepoučen gledalec lahko začuti večplastnost izdelka, iskren prikaz njihove mladostne drznosti, ostrino opazovanja, socialno občutljivost in jasnost sporočil. Odkar sem to videla, z občudovanjem spremljam njihov razvoj, poslušam njihova razmišljanja in se veselim njihovih sprehodov preko robov trenutnih miselnih vzorcev in stereotipov slovenske družbe.

Projektni teden Gimnazije Moste 2013 - video
Projektni teden Gimnazije Moste 2014 - video
Hang out - video

Slika: skupina tabornikov
 Vir: zasebni arhiv
V: Internet, elektronika, šola in mednarodne povezave so en sklop, ki opredeljuje vašo generacijo ... Je to vse?



To pa ne. Tu so še raznorazne športne aktivnosti, glasbena ustvarjanja, ki nam naredijo popoldneve zabavnejše. Kot primer lahko izpostaviva nujnost kitare na vsaki taborniški akciji, »moderno« glasbo, ki jo izmenjujemo preko telefonov, iPadov in iPodov, in nam popestri druženja ter preganja dolgčas. Naju še posebej navdušuje sodelovanje med ustvarjalci videoposnetkov ter glasbeniki, ki svojo glasbo posodijo kot podlago in nama omogočijo, da narediva videoizdelek prijeten ne samo za oči, temveč tudi za ušesa.
Pogosto si organiziramo izlete v naravo, h kateri se vse bolj vračamo, pa sobivanje z živalmi in učenje od njih, kulturna izobraževanja in druženje s prijatelji. Še posebej pa morava omeniti prostovoljna in dobrodelna dela, kot so pomoč starejšim, zbiranje sredstev za družine v stiski in sodelovanje z zavetišči za živali, o čemer priča dejstvo, da sta najina domova polna posvojenih živali. Prav tako vsakodnevno spremljava dogajanja v zavetiščih, kot je Mačja hiša, ter v drugih zavetiščih in društvih za pomoč živalim po Sloveniji.




V: Pa vendar ne morem mimo dejstva, da je vse več mladih tudi podvrženih različnim zasvojenostim. Zakaj?!
Res je, da se pri mladih dostikrat pojavlja zasvojenost z drogami, alkoholom, s cigareti in z drugimi nedovoljenimi substancami, ter z elektronskimi napravami.
Smo najstniki in vsi se zavedamo, da je to eno težjih obdobij v človekovem odraščanju, saj se srečujemo z raznoraznimi težavami in ovirami pri nas samih, kar pa vpliv medijev le še povečuje. Narekujejo nam življenjske standarde, ki pa se ne skladajo vedno s tem, kar v resnici smo, zato nemalokrat delujemo brezčutni, brezbrižni in odtujeni.
Pa vendar se trudimo po svojih najboljših močeh, da vseeno ohranjamo stik z ljudmi in naravo. Ravno tukaj nam pomagajo izleti v gozd in druženje s prijatelji, kjer za trenutek pozabimo, da živimo v 21. stoletju, saj tistih nekaj kratkih uric preživljamo podobno, kot so jih naši predniki pred vso to modernizacijo. Nihče pa ne pravi, da nam je lahko. Marsikdo se na poti izgubi oz. si ga podredijo različni vplivi. Tistim poskušamo pomagati, jim pokazati, da nas naše pomanjkljivosti delajo popolne, ter da obstajajo tudi drugi standardi. Taki, ki nam dovoljujejo, da smo mi mi, in da bomo najbolje sprejeti takrat, ko bomo brez mask in ko se bomo osvobodili teže in pravil obstoječe/pretekle družbe.
In ravno zaradi vseh teh dejavnikov je krivično, če celotno današnjo družbo ocenjujemo kot izgubljeno. Veliko je napredka, novih idej, inovacij in pozitivnih sprememb, ki pa so vse prevečkrat zasenčene z negativnimi stereotipi. Ne glede na vse mi ne zlorabljamo napredka. Mi z njim le živimo.

V: Ob koncu še eno vprašanje. O kakšni prihodnosti razmišljate mladi?

Seveda si želimo napredek, saj nam ta, kot sva že omenili, omogoča veliko zanimivega. Hkrati pa stremimo k družbi, v kateri bi skupaj z napredkom lahko ustvarjali boljši svet. V kateri ne bi pozabili na vse, kar nam daje mati Narava, planet Zemlja. Da bi jo tako starejši kot današnja mladina znali ceniti in živeti v sožitju z njo. Pri tem naju spremlja naslednja misel Indijanca iz plemena Cree: »Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, boste ugotovili, da denarja ne morete jesti.«

Slika: Veselje nad življenjem
Vir: zasebni arhiv
Hvala Anji, hvala Pini Maji. Za prihodnost se ne bojim. Ob tem si iskreno želim le, da bi skupaj našli kakovosten medgeneracijski dialog, ki bi dodatno plemenitil in povezoval dobro v nas in okoli nas.
Oj, Violeta


Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo
Zanimive povezave

petek, 21. marec 2014

Alkimija vodstva in organizacije

Inovacije so v sodobnem svetu spoznane kot ključno sredstvo za ustvarjanje novih vrednosti. Njihove značilnosti danes prispevajo k razvoju globalne ekonomije. Še več, zaradi značilnosti lastnih inovativnosti, vstopamo v nove dimenzije gospodarskih in družbenih odnosov, ki kažejo na nove možnosti sodelovanja in sobivanja na tem planetu.
Pojmovanje inovativnosti je ponudilo veliko priložnosti za uspešen razvoj vseh členov sodobne družbe. Toda, da ga lahko uspešno izkoristimo, potrebujemo dinamične, raznovrstne sisteme z nehierarhičnimi in horizontalnimi strukturami.

Vir: Dirk Oellibrandt
Inovacije nam omogočijo, da raznovrstne vidike in večplastne zmožnosti izražamo v vedno znova novih oblikah izdelkov, uslug in rešitev, ki ustvarjajo vrednost in vzpodbujajo trajnostni ter uspešni razvoj družb. Vendar smo za njihovo uporabo in aplikativnost v praksi, odgovorni ljudje z razumevanjem posledic dejanj, ki te novosti manifestirajo v naše življenje. V obratnem primeru lahko te iste novosti enako učinkovito povzročijo uničenje in trpljenje.
Priporočeno branje:
Bulc, V. (2013, 24. -26. junij) Mass participation in innovation – the foundation of a modern organization and beyond. Hag: ICE & IEEE-ITMC konferenca 2013 (eng)

You tube: Jef Staes Red Monkey, marec 2014
V naprednih, inovacijsko usmerjenih družbah vedno bolj spoznavamo, da voditelji v organizacijah in delovnih skupinah znova igrajo sicer pomembno, vendar povsem drugačno vlogo kot v preteklosti. Namesto hierarhizirane avtoritete, ki vse ve najbolje in v delovni skupini ali organizaciji odločitve sprejema v imenu vseh, uspešni sodobni voditelji vidijo svojo vlogo:

•    v oblikovanju ustreznih pogojev, ki ljudem omogočijo, da lahko uspešno delujejo;
•    v prepoznavanju zmožnosti in osebne zavzetosti vsakega posameznika;
•    v ustvarjanju raznovrstnih zvez med sodelavci, ki omogočijo, da se učinkovito in dejavno odzovejo na potrebe posameznih skupnosti.

Voditelji se aktivno priključijo ustvarjanju organizacijskih, družbenih in poslovnih inovacij. S tem navdihujejo in nudijo prostor ljudem, ki si upajo seči onstran utečenih meja.

Priporočeno branje:
•    Bulc, V. (2013, julij) Connecting Evolution and Involution to Create a Positive Foundation for an Eco-Civilization. Tajvan: International Conference on Social Environmental Education for an Emerging Eco-Civilization
•    Bulc, V. (2011, april). "Leadership Within". A leadership style for evolving organisations. Ljubljana: InCo International Conference 2011
•    YouTube: Leadership Within (Do we still need to lead), 2011
Toda kako in kje lahko spoznamo in razvijemo tovrstne vodstvene sposobnosti? Dirk Oellibrandt, naš današnji gost, nas vabi in predlaga, da o njih razmišljamo v luči alkimije.

Sodobno usmerjenim voditeljem pritrjuje, da v poslovnem svetu vedno bolj potrebujemo voditelje, ki so sposobni gledati, razmišljati, čutiti, se sporazumevati in voditi na način, ki se razlikuje od utečenih pristopov. Vendar ne glede na to le poredkoma naletimo na metode, ki so res drugačne in hkrati praktično koristne.

Slika: Dirk Oellibrandt
Vir: osebni arhiv
Več o Dirk-u
Alkimija se morda sliši kot „pravljica v oblakih“, ki se ji je treba v poslovnem svetu na daleč izogniti. Toda alkimija preprosto pomeni polno izrabiti obstoječe možnosti in na pravi način uskladiti vse nujno potrebne vsebine, da dobimo želeno kakovostno višjo stvaritev (npr. zlato)

Takšno celovito sposobnost najlažje ustvarimo, ko združimo in uskladimo delovanje vseh štirih človeških prvin (telesnih, čustvenih, umskih in duhovnih). Voditelj, ki obvlada te štiri potenciale vodenja, na direktorskem položaju deluje prominentno in pomeni magnet za nove poslovne priložnosti.


Izvirnost pristopa programa „Življenjski projekti“ (Life Projects) omogoči, da lahko dve od teh domen, ki jih drugače le redko upoštevamo pri razpravi – namreč fizično in duhovno dimenzijo, praktično in donosno izkoristimo tako v organizaciji kakor pri uvajanju. To dokazujejo naše izkušnje v firmah Microsoft, Nacional Police Holland in mnogih drugih.

Načelo “Organizmacije” v vaši organizaciji uporablja princip delovanja živih organizmov. Vaše delovanje vam pomaga preobraziti iz napol mrtvega in dolgočasnega poslovanja v živo organizacijo. Pokaže, kako v vašo delovno skupino in podjetje spet pripeljati nazaj pravo naravo. 

Vabilo na „Delavnico o alkimiji vodenja in organizacije“:
Ste voditelj oziroma strokovnjak, ki bi rad prebudil speče moči v sebi, v vaši delovni skupini, v organizaciji ali pri vaših strankah? Naučite se, kako izdelati zlato. Obudite in prinesite na površje najboljše v sebi ali v drugih okoli sebe. Naravni način kako učinkovito zgraditi trajnostno poslovnost in družbo višje kvalitete.

Kje & kdaj & kaj:
1.    Celodnevni program v nedeljo, 6. aprila, 2014 v Ljubljani
2.    Triurni pregledni program v ponedeljek, 7. aprila, 2014 v Ljubljani
Dva voditelja, ki sta izvajala naš program, sta jasno izjavila: “Spet sem dobil nazaj svoje življenje.”

V tovrstnem pristopu se življenje in vodenje prepleteta. To omogoči, da postanete navdih tudi za svojo okolico, saj jo boste vzpodbujali s trdnejšimi vrednotami, modrostjo, ustvarjalnostjo in razumom.

Svoje vodstvene dejavnosti boste opravljali z notranjo lahkoto. Globlje kvalitete in sposobnosti bodo počasi izplavale na površje. Že prej osvojene umske in čustvene sposobnosti seveda pomenijo dodano vrednost temu stanju.
Vir: Dirk Oellibrandt

Čas je, da se ozremo navznoter, se pridružimo velikemu podjetju/materi (naravi) in se naučimo, kako razpoložljive moči presojati na podlagi notranjih potencialov naše delovne skupine ali organizacije. Tako se bo prikazal svet neskončnih možnosti, v katerem se bosta medsebojno zlila tako svetovni uspeh kakor osebno zadovoljstvo.

Prikaz na Youtube: http://youtu.be/eRPvewi8BoI

Vir: Dirk Oellibrandt

Hvala Dirk, za to globoko in tako človeško sporočilo. Da, vodenje je scela povezano z ljudmi, ljudmi in spet ljudmi. Tako preprosto, a tako pogosto pozabljeno.

Osti jarej, Violeta

Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo
Zanimive povezave

ponedeljek, 03. marec 2014

Trajnostni razvoj, kot ga vidi Agni Vlavianos-Arvanitis

Gospo Agni sem srečala na Evroazijskem ekonomskem forumu v Istanbulu februarja 2014. V množici sem takoj opazila njeno ponosno držo, čvrst korak in ko sva stopili druga mimo druge, njen neposreden pogled. Le nekaj ur pozneje sva sedeli za isto mizo in se pogovarjali. Del najinega plodnega pogovora lahko preberete v tokratnem novem Aktualno 2.0. Dovolite prof. Agni, da vstopi v vaš svet, vas izzove v mislih in vas popelje onstran vaših trenutnih spoznanj. Uživajte v potovanju.

Slika: Prof. Agni Vlavianos Arvanitis in Violeta Bulc na
Evroazijskem ekonomskem vrhu v Istanbulu 2014
Vir: Vibacom
V: Kdo ste, gospa Agni?
Ga. Agni:
Sem biologinja, izobraževalka in pesnica, ki je biologijo spremenila v izvir veselja in navdiha. Delala sem kot učiteljica in raziskovalka, toda moja razmišljanja o „bios“ - življenju – so me navdihnila, da sem jih predstavila pred Evropskim filozofskim združenjem in WFUNA. Odziv je bil  ohrabrujoč, najprej sem pomislila, da bi napisala knjigo, a to bi predolgo trajalo, zato sem se odločila, da poiščem hitrejši način širjenja svojih vizij in vzpodbujanja prijateljev po svetu. To je leta 1985 pripeljalo do ustanovitve Mednarodne biopolitične organizacije (Biopolitics International Organisation (B.I.O.): http://www.greenaccord.org/wp-content/uploads/2011/01/2005_3%C2%B0IMF_A.Arvanitis_CV.pdf
Kot razloži Vlavianos-Arvanitis, "je biopolitika beseda ki naj bi vnašala optimizem in moč, saj vključuje v sebi besedo BIOS – življenje". Želja biopolitike je, "da prikliče višjo stopnjo zavedanja med ljudi, o občutljivosti bios-a”, a se hkrati osreotoča tudi na oblikovanje potrebnih politik, ki bi na ustrezen način prioritizirale pomen ohrnjanja življenja in okolja.”
V: Ko govorite o trajnostnem razvoju je vsa vaša energija osredotočena na moč in zagon. Zakaj?
Ga. Agni:
O biopolitiki sem začela govoriti, ker je bilo uveljavljeno razmišljanje o trajnostnem razvoju in usihajočih virih preveč omejeno. Odgovori na vprašanja, ki se postavljajo, se ne skrivajo v napakah trajnostnega razvoja v preteklosti, temveč zahtevajo njegovo razširitev. Zato sem vso svojo energijo  vložila v promocijo biopolitike in širitev pojmovanja trajnostnega razvoja. Če želimo uspeti v uresničitvi razvoja, ki bo povezal njegove dolgoročne cilje in planetarno delovanje, bomo morali vprašanja o njem načeti v okviru nove vizije o biopolitiki.
In February 2014 was organized by MCI (Management Center Innsbruck) the
PRME Conference & Signatory Act DACH
20th - 22nd February, 2014
Responsible Management – Global Challenge for the Corporate and Academic World http://www.prme.mci.edu/program
 The key messages:
-Topics such as sustainability, social corporate responsibility, social entrepreneurship, and social innovation need to be included, urgently, in the business school programs.
- It is corporate, political, and individual responsibility to act in favour of the world and a better welfare for all.
- There are some serious global challenges that we   have to address collectively. (ecological footprint, population, urbanisation, weather)
- There are UN frameworks in place that can serve as the backbone for local implementations of responsible behaviour (Global Compact, PRME).
- We have to critically evaluate the “agent theory” and move more towards the “integrity theory”.
- Only when there are  strong local initiatives can we hope for a better world overall.
FB: https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=735540986479818&id=105450756155514
V: Kaj vam pomeni trajnostni razvoj?
Ga. Agni:
Trajnostni razvoj je globalni skupnosti pomagal spoznati, da so naši viri omejeni, okrepil je zavest, da so ekonomska in ekološka vprašanja neločljivo povezani del človeškega razvoja. Od same ustanovitve B.I.O. smo opozarjali na celoviti in povezovalni pristop k razumevanju naše etične odgovornosti in ponovnega upoštevanja socialnih vrednot. Poskušali smo združiti tako tehnološke kakor umetniške potenciale in na ta način mobilizirati vsakega posameznika na planetu, da naj prispeva svoj delež v tekmi reševanja okolja.
Pojem „Biopolitika“ sem oblikovala, da bi razširila domet bioetike, ki je bila do takrat omejena samo na medicino. 
V: Globalna skupnost vas neposredno povezuje z besedo BIOPOLITIKA. Kako je prišlo do tega?
Ga. Agni:
Začetne raziskave, ki sem jih opravila, niso razkrile zgodnejše uporabe tega pojma, čeprav se od nedavnega pojavlja tudi v povsem drugačnih kontekstih. Biopolitika združuje biologijo in politiko, v Platonovem pomenu besede, ter raziskave navdihuje v smeri, kako zgraditi novo družbo.

V: Kaj so v zadnjih 10 letih ključne spremembe v odnosu globalne družbe do trajnostnega razvoja?
Ga. Agni:
Leta 1988, ko sem svojo na novo izdano publikacijo predstavila na plenarnem srečanju na Akademiji v Atenah, je predsednik navdušeno izjavil, da bodo že samo v nekaj letih vse akademske ustanove privzele biopolitična načela. Štiri leta pozneje smo na vrhu v Riu poskušali vplivati na tiste, ki odločajo, da naj kot pomemben element v svojo globalno politiko vključijo tudi zaščito življenja. V zadnjih 10 letih se je globalna skupnost začela poudarjeno zavedati pomena ekoloških vprašanj, čeprav se svetovni voditelji še vedno niso v celoti zavedali, da je treba in kako naj bi v svoje programe vključili tudi ukrepe za nujno potrebne spremembe.

Slika: Prof. Agni sprejme nagrado Biopolitika za
leto 2004 iz rok generalnega sekretarja Švedske akademije za znanost
Vir:  Švedska akademija za znanost

V: Kaj bi radi dosegli? Kakšen je vaš poslovni model, da bi dosegli učinek?
Ga. Agni:
Rada bi videla, da bi tehnologijo uporabili kot orodje za mednarodno izobraževanje. Rada bi videla, da bi univerze tudi v resnici postale „univerzalne“ in segle do vsakega posameznika na planetu. To sta bila zasnova in cilj pri oblikovanju Mednarodne univerze za bio-okolje leta 1991.

Rada bi videla, da bi svetovna diplomacija poudarila medsebojno odvisnost vseh oblik življenja. Razlike v barvi kože, v jezikih in kulturah ter razlike v biološki raznolikosti so bogastvo našega planeta. Dajmo, delajmo skupaj, ljudje iz vseh družbenih krogov združimo sile tako na vodoravni kakor na navpični osi, da bomo razumeli, da moramo napovedati vojno klimatskim spremembam, saj uničevanje okolja napreduje s strah vzbujajočo hitrostjo.

Izobraževanje, diplomacijo, tehnologijo, umetnosti, medije, komunikacije, elektronsko vodenje (e-governance) in elektronske sisteme (e-services) je treba nujno povezati in oblikovati sveženj ciljev za omejevanje klimatskih sprememb. Treba je ustanoviti genetske banke, da rešimo biološko raznovrstnost, in novo tehnologijo uporabiti, da okrepimo javno zdravstvo, učinkovito politiko,  zmanjšamo revščino in izboljšamo kvaliteto življenja.

Slika: Prof. Agni Vlavianos Arvanitis z Jacquesom Cousteaujem na
prvi podelitvi Nagrade Bios Prize leta 1996
Vir:  Prof. Agni Vlavianos Arvanitis
V: Kaj bi radi spremenili?
Ga. Agni:
Najpomembneje je prisluhniti tiktakanju ure in upoštevati zibanje nihala. V eni smeri nihanje nihala prinaša veselo sporočilo o bios, življenju, najdragocenejši zadevi na našem planetu. V obratni smeri pa kaže na vedno večje število izumirajočih življenjskih oblik, na nezaposlenost, onesnaževanje, pomanjkanje vode, negotovost hrane, revščino, lakoto in bolezni. Cilji tisočletnega razvoja imajo roke, ki bi jih morali že včeraj izpolniti. Danes je že prepozno. Niti trenutka ne smemo več izgubiti. Oceani ne bodo več mogli uravnavati naraščajoče zemeljske temperature. Doseči moramo urbane sredine z ničelno stopnjo onesnaževanja, povečati zmožnost oceanov, da vsrkajo emisije ogljikovega dioksida v ozračje, prepričati državne in mnenjske voditelje, da nehajo razmišljati o stopnjevanju spopadov med sosedi in da združijo moči ter se s pomočjo tehnologije svoj nedvomen in konstruktiven glas dajo za ustrezno globalno politiko. Rabimo jasno razmišljanje, vse državljane na planetu je treba vzpodbuditi, da skupaj oblikujemo bodočo družbo pozitivnih vizij in upanja.
“Morda nismo izzvani le ekonomsko, politično in etično. Morda se soočamo z resno krizo vodenja. Človeštvo je v pomanjkanju prosvetljenih voditeljev”, pravi prof. Vlavianos-Arvanitis
V: Ali menite, da obstaja zveza med obetavnima načinoma razmišljanja, kot sta na primer trajnostni razvoj in človeška raven razvoja zavesti? Z drugimi besedami, ali je svetovno prebivalstvo duhovno dovolj zrelo za odprte, horizontalne koncepte o vzajemni odgovornosti in so-ustvarjalnosti?
Ga. Agni: Izobrazba je še vedno privilegij samo nekaterih. V B.I.O. imamo tečaje iz biopolitike v 129 državah, ne da bi jih bilo treba plačati. Če bi zaračunavali prispevke, bi to zavrlo in omejilo udeležbo. Ne pričakujemo, da bomo vsi imeli isto stopnjo zavesti in enako vrsto so-ustvarjalnosti. Včasih se ljudje, ki nikoli niso imeli priložnosti, bolj odprto, čisto in ustvarjalno odzovejo. Sev nove skupnosti ustvarja nova delovna mesta. Ustvarja iskanje novih virov energije in oblikuje nove vzorce in vrednote za razumevanje tega, kaj pomeni dobiček. Sreča, dobro zdravje, mirno sodelovanje s sosedi, izobraževanje, drevesa, voda, sončna svetloba, opazovanje zvezd in zaznavanje različnih barv valov lahko za posameznika pomenijo večje bogastvo kot denar v banki. Odločimo se lahko, da bomo nehali sovražiti, ubijati in si bolj zaupali. Zakoračimo lahko na novo pot, izberemo nove možnosti, da bo vsak posameznik posebej lahko spoznal, kako dragocen je. Dokler bomo ponavljali napake iz preteklosti, ne bomo sposobni dojeti niti lastnega mišljenja. In vendar lahko skupaj soustvarimo novo družbo. Da, začeti moramo takoj in voditeljem vcepiti zavest o nujnosti tega, da se zbudimo.
"Če predstavimo tezo in antitezo, lahko oblikujemo tudi sintezo in ustvarimo nekaj res novega in uporabnega za svet", pravi prof.Vlavianos-Arvanitis.
V: Ali dejstvo, da ste bili že petkrat predlagani za Nobelovo nagrado za mir, pa je do sedaj še niste dobili, tudi kaže na odnos globalnih sil do trajnostnega razvoja?
Ga. Agni: Postavili ste mi občutljivo vprašanje.

Rada bi verjela, da Nobelova nagrada ima vlogo svetilnika za človeštvo. Ni na meni, da presojam, ali sem vredna take časti. Vse kar vem, je, da tudi delo 24 ur na dan in 7 dni na teden ni dovolj, da bi dosegli cilje B.I.O.

Slika: Prof. Agni Vlavianos Arvanitis
Vir:  Prof. Agni Vlavianos Arvanitis

V: Kako gledate na prihodnost: 1) v luči tega, kar vidite v današnjem času; 2) ali na temelju svojega upanja?
Ga. Agni:
Če ne bomo takoj ukrepali, bo prepozno. Veliko smo govorili o nevarnostih dviga zemeljske temperature že samo za 1 stopinjo. Zdaj pričakujemo, da se bo dvignila za 2 ali celo 3 stopinje, kar bo ustvarilo posledice, ki si jih niti zamisliti ne moremo. Če se bodo ledene gore stalile in se bo gladina oceanov dvignila za več metrov, kako bodo o nas presojale naslednje generacije. Prepoznati moramo stvarna, neposredna vprašanja. Ali smo uporabili vse svoje moči, da bi odpravili težave?

Ni prisilnih omejitev

Zavežite mi oči
oklenite me z železnimi verigami
dokler se ne bom mogla premakniti
vzemite vse

Kljub temu ni prisilnih omejitev
ko so moje misli svobodne


A. Vlavianos Arvanitis, Nihanja – zbirka pesmi, 1983


Hvala za te globoke misli, za globino srca, za moč vaših besed. Za konec naj povem, da še kako dobro prepoznam sporočilo za vašimi besedami. Ne moremo se več skrivati za sistemsko odgovornostjo. Nastopil je čas individualne odgovornosti, da začnemo ukrepati. „Nobenih ONIH ni“, to je bilo tudi sporočilo mladih na Challenge:Future 2013. Sva samo, jaz in ti. Smo sposobni obrniti krmilo? Se zavedamo, da ga lahko?

Osti jarej, Violeta

Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo
Zanimive povezave

ponedeljek, 17. februar 2014

Sporočilo iz Eurasian Economic Summit-a, Istanbul 2014

Biti del konference, ki jo je organizirala skupina Marmara in na katero so bili povabljeni odlikovani gostujoči predavatelji iz Turčije, Azerbajdžana, Mongolije, Irana, Afganistana, Srbije, Grčije, Maroka, Bosne in Hercegovine, Albanije, Izraela, Slovenije, Litve, in številnih drugih držav iz Regije, je bila izredno zanimiva in poučna izkušnja.

http://www.marmaragrubu.org/17th-eurasian-economic-summit
Slika: Logo konference

Velik premik v razumevanju sveta, dojemanju in perspektivi. Nasploh je krog Vibacoma in InCo gibanja postal v zadnjem letu in pol resnično mnogo bogatejši, saj se je, s predstavitvijo naših izkušenj in pogledov v 9ih državah in na 5 kontinentih, poglobilo naše videnje in razumevanje sveta v katerem soustvarjamo in sobivamo.

Slika: 9 držav, v katerih smo se predstavili v letih 2013-2014 

Že v uvodnem delu konference, je njena glavna tema "Glocalisation, od globalnega do lokalnega, od lokalnega do globalnega", že dobila globlji pomen. Ko sem se ob uvodnem govoru, podanem v turškem jeziku, ozrla po dvorani, v kateri je sedelo več kot 900 udeležencev iz več kot 40ih držav, sem nenadoma spoznala, da je le nekaj udeležencev nosilo slušalke za prevod. Zelo impresivno.

Slika: Uvodno predavanje, EAEF 2014
Vir: EAEF 2014
Kot omenjeno v uvodu, so spoznanja, ki jih delim z vami, obarvana z mojim osebnim dojemanjem. Poleg tega nisem bila prisotna na vseh predavanjih, saj so nekatera potekala v vzporednih sejah. Zato vas naprošam, da stopite preko mojih sporočil in jih nadalje raziščete sami na spletnih straneh konference.

Točke izpostavljene v razpravi:
  • v letu 2013 se je svetovno prebivalstvo povečalo za 2,9% (napovedi za prihodnost naznanjajo še večjo rast)
  • s stališča euro-azijskega področja svet vstopa v nov cikel eksponentne rasti
  • ključni poudarek Regije: partnerstvo svilene poti ("Silk Road Partnership": novo regionalno sodelovanje držav, ki so v preteklosti pripadale svileni poti), in sicer na področju energije (plin, nafta), informacijske in komunikacijske tehnologije (telekomunikacije, digitalizacija, dostop do interneta), miru in krepitve globalnega položaja
  • vloga IKT narašča in jo je potrebno sistematično obravnavati; Regija je še vedno predvsem osredotočena na infrastrukturne projekte
  • migracija je resen izziv za Regijo, predvsem ne-prostovoljne migracije, kar bo zahtevalo sistemski pristop ter tesno sodelovanje vseh vlad.
Glavne značilnosti EURASIAN Regije:
  • poudarek je na dolgoročnem pogledu: "premiki, ki jih naredimo danes, so pomembni za naše vnuke."
  • glavni regionalni projekti so trenutno energija, telekomunikacije in transport: plinovodi, hitra železnica, hitri vlak, optične avtoceste, dostop do interneta; glavna akterja sta Azerbajdžan in Turčija
  • ženske počasi postajajo enakopravne; kar je še posebej pomembno za trajnost in demokracijo; vendar sta revščina in neenakost oviri za demokracijo in razvoj
  • neprostovoljne migracije, predvsem trgovina z ljudmi, so naraščajoči izziv
  • religija ima zelo pomembno vlogo pri določanju vrednosti in družbenem obnašanju v Regiji.
Pomemben prispevek na konferenci je imela prisotnost predstavnikov iz Bosne in Hercegovine. Ne le zaradi njihove boleče in tragične izkušnje iz nedavne zgodovine, temveč tudi zato, ker njihove besede izhajajo iz zelo globokega vira Univerzalne Resnice, in iz iskrene želje za soustvarjanje boljšega sveta. To je bilo razvidno tudi iz govora predsednika vlade BIH. Ko je govoril o bratstvu, sodelovanju in partnerstvu, so njegove besede prodrle globoko, na vibraciji iskrenosti. V njegovem tonu je bilo moč začutiti melodijo žalosti. Kljub temu je na koncu prevladal in nam ostal v spominu njegov nauk, da ne smemo predati/opustiti višjih prepričanj in vrednot. Bosna in Hercegovina ima pomembno vlogo pri prizadevanjih za medsebojno povezovanje razvijajočih sodobnih svetov. Modrost, ki bo popeljala državo iz krize (predvsem z vidika dogodkov, ki so se zgodili v dneh po konferenci), bo velikega pomena za Regijo in svet kot celoto.
Kot ozadje gospodarskih in socialnih problemov ter priložnosti, sem zaznala bolj temeljna in poglobljena sporočila. Govorniki so govorili o dobi človeštva. Podano je bilo odprto povabilo vsem udeležencem, da namesto življenja v senci napak iz preteklosti, naredimo potrebne spremembe in iščemo nove podlage za uspešno prihodnost. Sodelovanje, ustvarjeno preko inovativnosti, povezovanja, trajnostnega razvoja in demokracije, naj bo vodilo k iskanju rešitev za odprta politična vprašanja in mir. Slednje je bilo izpostavljeno kot ključni dejavnik stabilnosti.

Skozi celotno konferenco je bilo čutiti, da je Turčija neformalni vodja Eurazijske Regije in da se okrepi kot pomemben akter v novi dobi človeštva. V Turčiji vidim veliko priložnost za socialne inovacije ter sodobno inovacijsko modeliranje, ki bi lahko podprlo upravljanje raznolikosti, ki je pri njih prisotna na številnih ravneh. To bi lahko neverjetno obogatilo tudi globalno zavest.
Konferenca je ustvarila tudi prostor za nekatere sveže teme, ki bi lahko služile kot globlje povezovalne točke Regije z globalno skupnostjo, in spodbudile udeležence, da pogledajo preko dosedanjih dosežkov in načinov razmišljanja:
  • koncept in filozofija trajnostnega razvoja, predstavljena s strani prof. Agni Vlavianos-Arvanitis
  • razvoj pogojev za ustvarjalno vodenje in razcvet kultur, ki bi sprejele tak način vodenja, kot izpostavljeno s strani prof. Danice Purg
  • slovenska proaktivna uporaba IKT za podporo (družbene) participacije in sodelovanja, predstavljeno z moje strani (BTC model družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, Challenge:Future – globalni projekt za opolnomočenje mladih, InCo gibanje – civilna iniciativa za poslovne in družbene inovacije, Srce Slovenije – regionalna razvojna iniciativa). 
Slika: Violeta Bulc na EAEF 2014
Vir: EAEF
Dodatna močna vzpodbuda k akciji je prišla s strani panela predsednikov, vključno z nekdanjim predsednikom Slovenije, gospodom Türkom, ki je govoril o prisilnih migracijah in izpostavil temne strani globalnega mreženja v luči celostnih migracijskih tokov (prisilna migracija, moderno suženjstvo). Med poslušanjem skoraj frustrirajočih pozivov za ukrepanje, mi je prišel na misel star pregovor "Nihče ni svoboden, dokler nismo vsi svobodni".

Slika: Slovenska skupina na EAEF 2014
Sara Jud, Violeta Bulc, Danilo Türk, Danica Purg in veleposlanik Milan Jazbec
Vir: Vibacom
In kot je izpostavila ena najmlajših udeleženk konference, študentka, »Izgleda, da ne glede na naslov konference, na koncu ekonomski interesi prevladajo nad temami vezanimi na mir. »Mir« pa je po drugi strani edina tema, ki je pomembna za mlade. To je edini dejavnik, ki ga mladi iščemo pri tistih, ki so trenutno na oblasti – ohranjanje miru!«. Glede na interes konference je očitno, da je le-ta še daleč od naše neposredne zavesti. Forum za ekonomske zadeve je imel več sto udeležencev, v predavalnici, kjer so diskutirali o pomenu miru, pa je bilo prisotnih le okoli 40 udeležencev. Kako lahko “mir” postane ključna tema za tiste na oblasti? Zakaj pa bi sploh bil? Za tiste, ki upravljajo s koncentriranim globalnim kapitalom, “mir, ali ne mir”, ni razlike, dokler imajo nadzor nad situacijo. Profitirajo v vsakem primeru. Kljub temu, tudi na podlagi izkušenj iz konference, verjamem, da bom dočakala dan, ko bo finančni kapital premeščen v svojo primarno vlogo – na raven mehanizma za izmenjavo, humanizem bo postal osrednja tema svetovnega napredka.

Slika: Istanbul, 2014
Vir: Vibacom
In končno, naj zaključim Aktualno 2.0 z besedami, ki jih je ob koncu svojega govora uporabil Hon.Hikmet Tanriverdi: "Ena prejeta skodelica kave, ohranja spomine žive 40 let". Naj manifestira tiste spomine iz konference, ki bodo pomembno prispevali za dobro nas kot posameznikov, naše družbe, naše civilizacije in planeta Zemlja kot celote.

Osti Jarej, Violeta

Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo

četrtek, 30. januar 2014

"Igrafikacija" - novo strokovno orodje?

Zdi se, da koncept "igrifikacije" (gamification) ponuja nov poslovni pristop k izobraževanju. Gre za metodo, ki ima svoje korenine v zabavni industriji in se neprestano izpopolnjuje. Hkrati pa pomeni vznemirljiv poslovni model, ki svoje meje vztrajno širi onstran običajno sprejemljivih rešitev. Vendar bodo vsi uporabniki, ki bodo "igrifikacijo" uporabili pri svojem poslovanju, še posebej v izobraževalne namene, morali upoštevati, da je resnično življenje nepredvidljivo, zaradi česar zanj še nihče ne more programirati ustreznih iger, zato ob njihovi uporabi še nihče ni primerno pripravljen za srečanje z realnim svetom; seveda pa je drugače, ko gre za virtualno resničnost. Izkušnje nasnamreč vedno znova vabijo, da razumemo moč neposrednih odnosov, kakor se je pokazalo pri delu z udeleženci projekta Challenge:Future: študentje potrebujejo tako lastne izkušnje iz prve roke kakor tudi visoko kakovostno mentorstvo, ki jih bo sposobno pripraviti za nepričakovane izzive. Obstaja še vidik, povezan z etiko, a tega se bo naš gost dotaknil na koncu svoje predstavitve sam. Vsekakor gre za izredno zanimiv koncept, ki nas izziva s svojimi možnostmi in omejitvami in vabim vas, da tudi vi dodobra premislite o njem.

Po mojem mnenju bo zmagoviti model tisti, ki bo obe zgoraj omenjeni izkušnji na, za učence, najboljši možni način povezal na ozadju njihovih lastnih iniciativ. Pogoj za vključitev učencev v izobraževanje o tehnikah oblikovanja iger tako stvarnega kakor virtualnega sveta, je njihovo temeljito predznanje o obeh realnostih (o njunih prednostih in pomanjkljivostih). Tokrat predstavljamo, kako "igrifikacijo" razume moj kolega Blaž Branc. Uživajte v branju.

Uvod v "igrifikacijo" (avtor: Blaž Branc)

Slika: Blaž Branc
Vir: osebni arhiv

V članku bom predstavil osnove ideje o "igrifikaciji".

Čeprav članek poskuša podati splošen pregled tega koncepta, hkrati postavi tudi več poglobljenih vprašanj in nudi pojasnila in ideje, ki bodo lahko prišli prav v postopkih, v katerih se bo "igrifikacija" pokazala kot koristno dinamično orodje.

Ali lahko vaše poslovno podjetje pridobi z "igrifikacijo"? Ali nudi kaj takega, zaradi česar bi jo tudi sami uporabili?

Kaj je "igrifikacija"?

"Igrifikacija" pomeni uporabo tistega načina mišljenja, ki pomeni osnovo oblikovanja iger, in kot takega primerne logike pri razvijanju ali izvajanju že uveljavljenih postopkov učenja ali delovanja.

"Igrifikacija" pomeni uporabo mehanske logike igre pri reševanju problemov v okoljih, ki niso igre. Uporabimo jo lahko v postopkih, ko želimo povečati zanimanje svojih strank, nadgraditi donosnost iz investicij, izboljšati kvaliteto podatkov in ustrezno časovno usklajevanje ter izobraževanje (Herger, 2012).

»gamification« = »igrifikacija«; privzeto na predlog Iztoka Osolnika, publicista in literata, 2014

Koncept igre

Temeljne kvalitete katerekoli igre, ki jo je vredno igrati, so:
•    igro igramo prostovoljno,
•    zanjo veljajo pravila, ki jih igralci sprejmejo (in s katerimi se strinjajo),
•    igra pogosto izboljša veščost igralca pri doseganju ciljev (tudi v resničnem življenju),
•    igra mora biti zabavna in mora nagrajevati – če je mogoče z višjim položajem ali denarnim dobitkom.


Pametni oblikovalci aplikacij tozadevno ustvarjajo bodisi fizične namizne (desktop) igre, računalniške namizne igre, spletne in družbene medijske igre, bodisi igre za pametne telefone, tablice in podobno.

Povežite igro s cilji, ki bi jih radi dosegli, ko razmišljate, kako izboljšati sodelovanje z ljudmi (z zaposlenimi, s svojimi strankami, v širši družbi), s tem boste lahko zvečali svojo zavzetost in pozitivno naravnanost pri svojem delu.

Uporaba pri ljudeh

Ko gre za odnose z ljudmi, igre večinoma uporabljamo pri razlagi celovitih zamisli in pri učenju ter vzgoji novih sodelavcev, namreč zato, da osvojijo nove veščine in razvijejo potrebne miselne pristope, da pri njih vzpodbudimo tekmovalnost (navznoter in navzven; npr. z zaigranimi prodajnimi pritiski /tekmovalnostjo/), okrepimo zavest o različnih (družbenih) temah, poudarimo pomen programov pridobivanja in ohranjanja zvestobe kupcev, in podobno.


Nekaj primerov

•    V obliki igre karierno usmerjeno svetovanje firme MeTycoon (http://metycoon.org/).
•    FoldIt (http://fold.it/portal/) kot igra zasnovano pregibanje beljakovin v DNK. V samo 10 dneh, je igralcem (ki jih je bilo preko 240.000) uspelo razrešiti primer, ki ga znanstvenikom ni uspelo izslediti v več kot 15 letih!
•    Kot igra zasnovano sestavljanje hranilnih obrokov 4Food (http://www.youtube.com/watch?v=uXyCcnUXzEE) in istočasno odpravljanje nezdrave hitre prehrane!
•    FirmaKids (http://www.firmakids.com/en/) je s pomočjo igre preoblikovala delovanje podjetja in pojasnila svoje zamisli, kako poslovati. Do sedaj, vsaj kolikor je znano avtorju članka, gre za prvi in edini primer “igrifikacije” v Sloveniji.


Trendi

Vključevanje igre (igrifikacija) se na veliko uporablja v marketingu. Več kot 70% podjetij, ki jih je leta 2013 zaobjela raziskava revije Forbes Global 2000, je potrdilo, da so načrtovali uporabo "igrifikacije" za potrebe marketinga in zadržanje strank (Van Grove, 2011).


Vir: trends.google.com, vzeto s spleta januarja 2014

Google trends na grafu 1 kaže v primerjavi z mobilnim marketingom (rdeča črta) naraščajoč trend "igrifikacije" (modra črta).

Države, v katerih opažamo največjo rast zanimanja, so Singapur, Nizozemska, Indija, Avstralija, ZDA in Velika Britanija. Najpogosteje odtipkana vprašanja so tale: Primeri "igrifikacije", "igrificirano" izobraževanje in družbena "igrifikacija" ("gamification”"examples, "gamification" education and social "gamification").


Je mogoče vaš izdelek/ storitev/ način dela "igrificirati"

Odgovor je da in ne:
1.    Da: skoraj vse je mogoče združiti z načinom oblikovanja iger.
2.    Ne: zato, da kaj preoblikujemo v igro, ni primerno prav vse. Trend ima svoje meje, tako kot vse drugo. Če se spomnite trenda oblikovanja spletnih forumov, ki so jih podjetja odpirala na svojih spletnih straneh, potem se zagotovo tudi spomnite, da večina forumov ni nikoli zaživela, zato so jih kmalu opustili. Prepričan sem, da bo "grifikacija" doživela podobno usodo.


Ne glede na zgornje dejstvo pa vseeno obstaja teorija in na široko sprejeti način "kako se to počne". Po mnenju Yu-kai-chouja, začetnika področja, obstaja 8 osnovnih vsebin, ki jih mora igra vsebovati, da pritegne igralce. Po drugi strani to nujno zahteva dodaten napor, ki ga morajo vložiti uporabniki, da osvojijo (novo) igro.

Vir: Yu-kai-chou blog2

Razumeti osnovno idejo "igrifikacije" – nekaj reinterpretirati kot igro – "igrifikacija" morda lahko veliko nudi številnim organizacijam ali poslovnim dejavnostim. Nekatere igre ali bolje "igrificirani" postopki in metode, bodo prestopili okvir posameznih organizacij in se razširili v splošno javno uporabo.

Sklep:

Vprašanje etike: ali trgovski potnik določenega podjetja mora vstopiti v določeno igro, ki bo povečala možnost dobiti ali razširiti posel?

Igrati igro zato, da bi dobil samo „plišastega medvedka“ je vedno stvar svobodne odločitve in zabave: toda biti primoran igrati zato, da bi obdržal službo, je povsem nekaj drugega. Po mojem mnenju je „igrifikacija“ močno orodje za vzpodbujanje prizadevnosti človeške energije, zanimanja in upanja. Zaradi tega pred organizacijami leži nadvse izzivalna naloga. Kje bomo potegnili črto?


Na „igrifikacijo“ lahko pogledamo tudi bolj od daleč. Zato bom svoj uvodni članek končal z besedami Jamesa P. Carsea: „(Končne) igre ni, razen v primeru, ko se igralci svobodno odločijo, da jo bodo igrali. Nihče, ki je k temu prisiljen, je ne more igrati. Kdorkoli jo mora igrati, je ne more igrati“ (Carse, 1986).

Bi radi stopili korak naprej v uporabi „igrifikacije“ in želite o tem izvedeti še kaj več? Dobrodošli, stopite z mano v stik na blaz@baltazar.si.

Hvala, Blaž


Dodatni priporočeni viri:

Herger, Mario (May 21, 2012). "“gamification” Facts & Figures". Enterprise-”gamification”.com.

Van Grove, Jennifer (28 July 2011). "“gamification”: How Competition Is Reinventing Business, Marketing & Everyday Life". Mashable. Retrieved 12 February 2013.

http://en.wikipedia.org/wiki/”gamification”

1 http://www.yukaichou.com/”gamification”-examples/top-10-”gamification”-examples-human-race/#.UtwtH_Q1iIU

http://www.yukaichou.com/wp-content/uploads/2013/07/”gamification”.jpg

Carse, James P. (1986): Finite and infinite games: a vision of Life as play and possibility, Free Press, New York

2 http://www.yukaichou.com/wsp-content/uploads/2013/07/”gamification”.jpg

http://www.greenbookblog.org/wp-content/uploads/2013/04/gamification-word-cloud.jpg
Vir: http://www.greenbookblog.org
Kako lahko sodelujemo 
Kje se lahko srečamo
Zanimive povezave

ponedeljek, 06. januar 2014

Ob prehodu iz 2013 v 2014

Spoštovane, spoštovani!

Iskrena hvala za vse priložnosti, ki smo jih uspeli skupaj nagovoriti, razviti in uspešno udejanjiti v letu 2013.


Iskrena hvala za pripravljenost skupnega odkrivanja novega, neznanega in drugačnega.


Tudi zaradi vas je Vibacom segel v roke še enemu izjemnemu, inovativnemu, produktivnemu in uspešnemu letu:


-    predstavitev primerov naših dobrih praks in poslovnih modelov (BTC, InCo gibanje, Challenge Future, Srce Slovenije, evolucijski modeli, modeli za množično inoviranje, inovacijsko komuniciranje, inovacijsko infrastrukturo, celostno odločanje, metodologije za trajnostni razvoj) v sedmih (7) državah: Avstrija, Nizozemska, Vietnam, Tajvan, Črna gora, Brazilija, Litva;
-    soustvarjanje prebojnih razvojnih projektov z: BTC d.d., TPV d.d., Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. na osnovi sistematičnega, celoletnega sodelovanja
-    8 manjših kratkotrajnejših projektov, 20 delavnic, 24 predavanj
-    strokovni predmeti na Fakulteti MCI (Salzburg), Fakulteti DOBA (Maribor) in Fakulteti za dizajn (Ljubljana), gostujoče predavanje na University of Applied Science Upper Austria;
-    soorganizacija svetovne konference sistemske znanosti Vietnam 2013 (The 57th World Conference of the International Society for the Systems Sciences)
-    izid knjige “The magic of contribution” www.themagicofcontribution.si in njen uraden vstop v mednarodni prostor julija 2013 v Vietnamu;
-    celoletna polna podpora InCo gibanju pri razvoju vsebin,
organizaciji dogodkov in komuniciranu njegovih izjemnih rezultatov: 7 dogodkov,  24 (zaznanih) medijskih objav o InCo gibanju, 16 srečanj, 212 udeležencev www.incogibanje.si 


Slika: utrinki Vibacoma 2013

-    mednarodne publikacije:
• Bulc, V. (2013, julij) Connecting Evolution and Involution to Create a Positive Foundation for an Eco-Civilization. Tajvan: International Conference on Social Environmental Education for an Emerging Eco-Civilization (angl)
• Bulc, V., & Wilmshurst., J. (2013) Education for emerging societies. Vietnam: Mednarodna konferenca sistemske znanosti in sistemskega razmišljanja (angl)
• Bulc, V., & Kovačič, V. (2013, junij) Intuitivno odločanje - korak k sistemskemu razmišljanju in celostnemu inoviranu. Revija HRM, letnik II, (53) (slo)
• Bulc, V. (2013, 24. -26. junij) Mass participation in innovation – the foundation of a modern organization and beyond. Hag: ICE & IEEE-ITMC konferenca 2013 (angl)
• Rangus, K. & Drnovšek, M. (2013). Open innovation in Slovenia: A comparative analysis of different firm sizes. Economic and Business Review, 15(3), 175–196. (angl)
•Rangus, K. & Drnovšek, M. (2013). Proclivity for Open Innovation: Construct Conceptualization and Empirical Validation. V: Academy of management Proceedings 2013, 11.-13. Avgust 2013 Lake Buena Vista (Orlando), Florida. (angl)
-    21 (zaznanih) medijskih objav o podjetju Vibacom
-    28.700 zadetkov na spletu na besedo vibacom in 7.800 zadetkov na besedo inco gibanje (ter 2.140 zadetkov na besedo incomovement)

                                 HVALA leto 2013


In že je tu leto 2014. Leto iskrenih povezovanj in videnja dobrega v drugih. Naj vas navdahne in napolni z energijo svetlobe, ki vedno znova prebije temo in v nas prebuja najžlahtnejše dimenzije.

Morda vas poveže ponovno tudi z nami v mrežo ustvarjalnega zanosa, ki v prostoru oblikuje novo vrednost in krepi nasmeh.  Lepo je sobivati z vami, čutiti vašo prisotnost, vaše navdihe in se učiti od vaših dejanj; lepo je prepletati in manifestirati z vami vse kar čutimo, vidimo, vemo, v konkretne rezultate, ki odgovarjajo na konkretne izzive.


“Črta se umika krogu, planiranje modeliranju, oddelki miselnim ustrojem, vrednostne verige prepletenim vrednostnim mrežam; človek prepoznava višji smisel življenja in z ljubeznijo sprejema raznolikost, lepoto,  naravne ritme, samega sebe.”


Na krilih modrosti, globine in radosti bomo leto zaužili z vsako celico naše biti. Naj bo dober partner tudi vam!


                               DOBRODOŠLO LETO 2014!


Vibacom tim



Kako lahko sodelujemo 
Kje se lahko srečamo
 Naši partnerji priporočajo

Zanimive povezave

petek, 20. december 2013

Priložnosti inovativne EU - sporočila iz Litve 2013

Globalno gibanje in spirala sistemskega razmišljanja se vrti naprej: Slovenija, Portugalska, Avstrija, Črna gora, Nizozemska, Vietnam, Tajvan, Brazilija in na koncu še Litva. Zanimivo je biti spet dejaven pri razpravah o EU prihodnosti. Še posebej, ko je človek že vse leto izpostavljen različnim globalnim pogledom (na svetovnih konferencah, sestankih in projektih). Je mogoče zaznati kakšne razlike? Je. EU je povsem ujeta v administrativno razmišljanje z vrha navzdol. To je toliko bolj vidno, ko med vsemi poskušamo najti zmagoviti pristop na področju inovacije.

Srečanje v Vilniusu je v meni potrdilo občutek, da še vedno verjamemo in smo ujeti v prepričanje, da je mogoče dvig inovacijske kulture v EU doseči samo od zgoraj navzdol; inovacijo je na podlagi tega prepričanja mogoče izpeljati samo preko v naprej opredeljenih pravil od zgoraj navzdol, čeprav pragmatične izkušnje dokazujejo, da se morajo, če naj bi res dosegli trajnejše rešitve, potrebe z vrha nujno srečati s potrebami od dna. Cvetoči projekti dokazujejo, da moramo stremeti po učinkovitem prepletu obeh pristopov, ki temelji na dodobro premišljeni filozofiji mreženja. Še vedno vsa svoja pričakovanja polagamo v raziskave in razvoj (R&R) ter patente s tega področja, čeprav je jasno, da inovacije pomenijo precej več: tudi odkrivanje, medstrukturno sodelovanje (kulturno, industrijsko, panožno, regionalno, in tako dalje), nepredvidljivost, še posebej na področju manjših in srednje velikih podjetij (MSP), za katera se zdi, da veliko obetajo pri obnovi EU ekonomije. Navkljub temu poskušamo MSP stlačiti v miselni okvir velikih korporacij – namreč, z jasnim sporočilom, da bo EU podprla samo tista MSP, ki sodelujejo z R&R inštitucijami. Hkrati pa na ravni neposrednega dogajanja vidimo, da se vedno več inovacij poraja v odprtih inovativnih krogih. Vedno več MSP se odpoveduje patentom in raje deskajo po valovih  „biti prvi na trgu“. Temu v veliki meri botrujejo hitrost sprememb, pojavljanje priložnosti in pomanjkanje sredstev za patente. To je zaznala celo administracija. Poglejmo si ključna sporočila.

Slika: Plakat konference 2013
Vir: Vibacom

I. Horizon 2020 program se je začel decembra 2013!

Slovenija, si pripravljena? Program je nadaljevanje prejšnjih programov za področje inovacij. Vsi, ki niso sledili indicem v preteklosti, bodo obtičali globoko v blatu bank glavne reke. Ukrepati moramo! Poglejte, kaj prihaja!

Novi program EU za raziskovanje in inovacije za obdobje med 2014 – 2020 razpolaga z 79 milijardami Eurov za inovacijski preboj. EU se z njegovo pomočjo poskuša izogniti nekaterim oviram iz preteklosti, namreč tako, da

•    se neposredno odziva na ekonomsko stanje;
•    z integriranim programom povezuje inovacije in razvoj;
•    nagovarja osnovne teme (čista energija, zdravstvo, transport);
•    se močno posveča MSP (20%!);
•    se odpira v svet (sodelovanje z drugimi celinami je dobrodošlo);
•    vpeljuje veliko poenostavljanja (sistemov, zaupanja, manj poročil).

Neposredno naslavlja 3 glavna področja:
•    ODLIČNOST v ZNANOSTI (meje, novi pojavi, delovne priložnosti, infrastruktura) – za individualne raziskovalce.
•    USMERJANJE INDUSTRIJE (nanotehnologoije, biotehnologije, IKT /informacije, komunikacija, tehnologija/ – namenjene industriji).
•    DRUŽBENI IZZIVI  - skupnosti, temeljni družbeni izzivi.

Program se bo prvenstveno osredotočil na:
•    MSP: projekti sodelovanja, novi MSP instrumenti, poenostavljanje, skupni Eurostar programi, ukrepi, ki podpirajo inovacije v MSP.
•    Internacionalizacija, vzpodbude za sodelovanje zunaj EU – z Indijo, Brazilijo, Kitajsko, Norveško, Švico.
•    INDUSTRIJA: inovativne pobude v medicini, čisto nebo (Clean Sky), pogonske vodikove celice, bio-osnovane industrije, elektronske komponente in sistemi.
•    DRUŽBENI IZZIVI: meteorološke raziskave, Eurostar, dejavno življenje in življenje ob pomoči.

Zahtevali bodo naslednje poenostavitve:
•    en sam sklop pravil;
•    krajši čas za podeljevanje odobritev in dovoljenj;
•    manjše število, toda bolje usmerjeno nadzorovanje in pregledovanje računov;
•    povezano izvrševanje;
•    poenostavitev pogodb za subvencije.
Nekaj pomembnih povezav na razpise Horizon 2020, ki so bili že objavljeni pred nekaj dnevi.
Industrial Leadership Horizon 2020 dedicated SME Instrument - Phase 2 2015
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 16/12/2015

Industrial Leadership Horizon 2020 dedicated SME Instrument - Phase 1 2015
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 16/12/2015

Industrial Leadership Horizon 2020 dedicated SME Instrument - Phase 1 2014
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 17/12/2014

Industrial Leadership Horizon 2020 dedicated SME Instrument - Phase 2 2014
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 17/12/2014

Industrial Leadership Enhancing SME innovation capacity by providing better innovation support
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 12/03/2014

Industrial Leadership European label for innovation voucher
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 02/04/2014

Societal Challenges New forms of innovation
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 21/04/2015

Societal Challenges NEW FORMS OF INNOVATION
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 31/03/2015

Societal Challenges NEW FORMS OF INNOVATION
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 29/04/2014

Science with and for Society Call for integrating Society in Science and Innovation
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 16/09/2015

Science with and for Society Call for integrating Society in Science and Innovation
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 02/10/2014

FET-Proactive - emerging themes and communities
Publication date 2013-12-11  
Deadline Date 2014-04-01 17:00:00 (Brussels local time)
Budget €35,000,000

Industrial Leadership Boosting the Investment-Readiness of SMEs and Small Midcaps
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 15/04/2014

Excellent Science Support to innovation, human resources, policy and international cooperation
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 14/01/2015

Excellent Science Support to innovation, human resources, policy and international cooperation
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 02/09/2014

Excellent Science Support to innovation, human resources, policy and international cooperation
Pub.Date: 11/12/2013 Deadline: 14/05/2014

Slika: Inovativne vizije držav Baltika
Vir: organizator konference

II. Regionalni razvoj je pomemben, treba ga je scela podpreti

Videli smo veliko dobrih, čeprav nekaj tudi ne tako dobrih predstavitev o tem, kako bi bilo mogoče doseči in ovrednotiti regionalni razvoj, vključno z inovacijami. Dejstvo je, da bodo inovacije postale pomemben dejavnik pri regionalnem razvoju. Skrbi me, da tisti, ki so zadolženi za mehanizme vrednotenja (vodilni partnerji), sami nikoli niso bili vključeni niti nimajo izkušenj z regionalnim razvojem inovacij. Pri ovrednotenju regionalne inovacijske ravni poskušajo uporabiti stare industrijske inovacijske modele, ki vključujejo patente, delovna mesta in industrijske statistične modele. Popolnoma absurdno in nikakor ne ustrezno. Upam, da so pripombe in pogledi, ki so jih ljudje iz neposredne prakse posredovali tistim, ki odločajo, ponudili dovolj snovi za razmišljanje, da bodo začutili in dojeli posebnosti in možnosti regionalnega inovacijskega razvoja, in bodo oblikovali stvarnejše in koristnejše predloge.

Slika: Violeta Bulc in tim Srca Slovenije
na Innovation Forum 2013
Vir: organizator konference

III. IZJAVA VILNIJUŠKEGA FORUMA O INOVACIJAH

Glavna načela za oblikovanje Evropske inovacijske politike

Sprejeta na Vilnijuškem inovacijskem forumu „Tok inovacij“ od 4. do 6. decembra 2013

Udeleženci prvega Vilnujuškega inovacijskega foruma 2013 „Tok inovacij“ so se strinjali in oblikovali naslednjo deklaracijo „Glavna načela za oblikovanje Evropske inovacijske politike“, ki, zapisana spodaj,
•    poudarja pomen nadaljnjega povečevanja vlaganja držav članic v raziskovanje in inovacije…
•    poudarja, da morajo članice EU nadaljevati s skupnimi napori pri oblikovanju vzajemnega Evropskega inovacijskega ekosistema, in kot prvo in najpomembnejše ugotavlja, da lahko združene in usklajene Evropske, regionalne in lokalne inovacijske politike in ustrezno R&R financiranje plodno doprinesejo k trajnostnem evropskem razvoju in konkurenčnosti...
•    poudarja pomen sodelovanja med članicami EU, še posebej pri krepitvi sinergij med različnimi regionalnimi, nacionalnimi in EU področji raziskovalnih in inovacijskih politik...
•    vzpodbuja uveljavljanje podjetništva, ki ustanavlja inovativna „start-up“ in „spinoff“ podjetja v evropskih državah; prav tako vidi v MSP pomemben dejavnik ekonomske rasti v prihodnosti...
•    prepoznava nujnost, da se tudi v okviru programa Horizon 2020 nadaljuje s podpiranjem javno-zasebnega partnerstva kot nosilne platforme za vzpodbujanje nadaljnjega sodelovanja...
•    naglaša, da pobuda „2010 Innovation Union Flagship“ omogoča veliko koristnih (?)...
•    poudarja, da je treba Horizon 2020 izvesti in razviti kot program, ki si za cilj postavlja globalne družbenorazvojne izzive. Odprte inovacije, inovacijski pristopi, ki jih vodijo povpraševanje in potrebe uporabnikov, vključno z zelenimi in trajnostnimi inovacijami...
•    poudarja nujnost premostitve vrzeli med razvojem in trgom...
•    podčrtuje  pomen ustvarjalnosti, ne-tehnoloških inovacij in izboljšanih standardov za industrijsko konkurenčnost, ter poudarja ustvarjanje medsebojnih sinergij med kulturnimi, ustvarjalnimi industrijami in tradicionalnimi industrijami...
•    poudarja  nujnost uvajanja poenostavitev in zmanjševanja administracijskega bremena pri vseh javnih R&R programih...
Več: celoten tekst deklaracije


Slika: Preko 600 udeležencev "Innovation Forum 2013"
Vir: organizator konference

Naj ob koncu zapišem še par besed o mojem stiku z Litvo, ali bolje,  z Vilniusom in drugimi udeleženci na konferenci. Kot prvo, mnogi domačini so zelo podobni Slovencem, neverjetna  enakost obrazov me je vzpodbudila, da bom temu posvetila več pozornosti. Drugič, arhitektura v Vilniusu je čista, prostorna in ustvarjalna. Mesto je gostoljubno, odprto, dobro razporejeno. Vsepovsod je videti vpliv oblikovalcev, to ima pozitiven učinek na ljudi. Ljudje, ki razmišljamo o inovacijah, vedno bolj kot drugi razumemo, da moramo razviti svoj lasten, enkraten pristop do inovacij, ki bo vključeval lokalne značilnosti (kulturo, zgodovino, lokalna znanja). Na priložnostni razstavi, s katero so obogatili konferenčno dogajanje, sem videla veliko naprednih in praktičnih rešitev: mobilne, hitre napravice za testiranje kvalitete svežega mesa in rib, napredne zobozdravniške instrumente in opremo za kvalitetno nego zob, električne motorčke za kolesa in električne avtomobile, naprave za skeniranje hrane za ortopedske pripomočke, imenitna orodja za mobilne igre, itd. Hvala Litva, hvala Vilnius!

 

 
Slika: Vilnius ponoči
Vir: Vibacom

Dajmo, vstopimo v leto 2014 z ustvarjalno energijo, ki stremi in zmore delati dobro tako za posameznike in skupnosti kakor za naš skupni veliki planet Zemljo kot celoto. Otresimo se starih vzorcev in si drznimo ustvariti radikalno družbo, ki bo omogočila razcvet človeške vrste in mirno sobivanje s preostalo naravo. To si  zaslužimo!

Želim vam uspešno 2014, Violeta

Kako lahko sodelujemo 
Kje se lahko srečamo
Zanimive povezave