četrtek, 30. september 2010

Od vizije do merljivih rezultatov, 10 let Centra za Razvoj Litija

Organizacije so bitja, ki se rodijo, se razvijajo, bogatijo svet v katerem sobivajo in se v njega zlijejo. Center za Razvoj Litija (RCL) je čudovito bitje. Enkratno. Neponovljivo. Z razvojnim impulzom, ki navdihuje mnoge v svoji bljižini. Povezuje različne, podobne, tiste, ki iščejo. Tiste, ki želijo naprej. V času beganj in iskanja novih temeljev zagotavlja Občini Litija in celotnemu razvojnemu parnerstvu »Srce Slovenije« povezovalno moč, vizijo, drznost in strokovnost. Prepleta zgodbe številnih posameznikov, podjetnikov, zanesnjakov, mladine, politikov. Vedno v dobro občine in razvoja regije. V dobro ljudi in naravnega ekosistema v katerem sobivajo. V dobro prihodnjih rodov, a v veselje in zadovoljstvo današnjih. Aleksandra Gradišek ekipo RCL-ja vodi že od samega začetka. Deset let. Zato je to tudi njena zgodba.
Ne zamudite dogodka v Državnem Svetu Republike Slovenije, 18.10. 2010 med 9:00 in 16:00, kjer bo potekala izmenjava dobrih praks za oblikovanje inovacijskega ekosistema in pogojev trajnostnega razvoja; gostili bomo kolege iz Avstrije, elektronsko pa tudi Indijo, Izrael, Madžarsko in povezali ključne izkušnje nevladnih iniciativ za vzpodbujanje in razvoj odprtega prostora.
»InCo gibanje«, »ChangeTheGame iniciativa«, »Stanford po Stanfordu«, in druge iniciative slovenskega prostora, ki soustvarjajo odprto družbo. Pridružite se in soustvarjajte!
VB: Kje so korenine RCL-ja? Katera potreba je vzpodbudila njegov nastanek?
AG: Korenine smo pognali leta 2000 v Litiji, skupaj s takratnim županom Mirkom Kaplja. V tistem času so se v Sloveniji vzpostavljale podporne institucije za razvoj in pospeševanje podjetništva. Samo zadovoljni smo, da tudi zdajšnji župan vidi potenciale in rezultate našega dela, zato zgodbo pogumno razvijamo dalje. Danes smo prepoznavni koordinator razvojnih projektov na območju »Srca Slovenije«, desetih občin geografskega središča Slovenije. S svojim delom na ta način razvijamo okolje za sprejem razvojnih izzivov.

Foto: Aleksandra Gradišek

VB: Kaj so ključni dosežki te 10 letne poti?

AG: Za ključne dosežke si štejemo preboj iz lokalnega razvojnega centra v subregijski podporni subjekt, ki danes formalno povezuje 10 občin iz treh regij in svoje bogate izkušnje prenaša tudi v tujino. Ponosni smo tudi na vzpostavitev podjetniških točk »Vse na enem mestu«, saj danes delujejo v Litiji, Grosupljem in Domžalah. Pomemben korak v našem razvoju je bila tudi ustanovitev »Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije«, ki v obliki javno-zasebnega partnerstva črpa »Leader« sredstva, s katerimi pomagamo lokalnim nosilcem razviti in udejanjiti podjetniške ideje. Z ustanovitvijo zadruge za razvoj podeželja »Jarina« pa se že uspešno izvaja program lokalne samooskrbe. Med naše dosežke štejem tudi zasnovo in uspešno realizacijo regijskih projektov s področja povezovanja turizma z dediščino in vse večje število uspešnih podjetnikov iz naše regije.
10 let Centra za razvoj Litije (RCL). Prvenstveno je bil center namenjen pospeševanju podjetništva, izobraževanju, promociji in subvencioniranju obresti za razvojne projekte litijskih podjetnikov. »Na začetku smo organizirali le izobraževanja. A ker sem bila vedno vedoželjna, sem nagovorila župana, da me je podprl pri ideji, da naredimo za Litijo nekaj več.« pravi Aleksandra. S sistematičnim delom in uravnoteženim vzpodbujanjem razvoja širše skupnosti je osnovna ideja prerasla v regionalno partnerstvo »Srce Slovenije«.
VB: Koliko ljudi se je povezalo in soustvarjalo v tem obdobju?
AG: Naš razvojni center v okolje uspešno lansira programe, sofinancirane z evropskimi, nacionalnimi in lokalnimi nepovratnimi sredstvi. Za seboj imamo že več kot 50 referenčnih projektov, v katere je bilo vključenih več tisoč posameznikov, mladih, društev, podjetij, osnovnih šol, občin in ostalih lokalnih institucij.

Foto: Delna ekipa RCL

VB: Kateri so ključni vzvodi vašega uspeha?
AG: Menim da je najbolj pomembno, da v tem kar delaš uživaš, poleg tega pa je potrebno imeti smisel za povezovanje ter strmeti po spremembah. Pri vsem je ključno vodilo ustvarjanje dobrobiti v okolju. Ključni vzvodi so po mojem mnenju vztrajnost, pogum, sodelovanje s pravimi ljudmi in to, da si vedno korak pred drugimi. Vesela pa sem tudi, da sem si že v začetnih razvojnih korakih upala povabiti k sodelovanju vrhunske zunanje sodelavce, ki so pripeljali s sabo ekspertna znanja, ki jih (takrat) v naši regiji ni bilo.

VB: Od kje vam moč in vizija?
AG: Vedno mi je bil izziv ustvariti nekaj novega in dokazati, da so tudi na videz nemogoče stvari uresničljive. In to mi uspeva še danes, saj verjamem, da se dobro vrača z dobrim.

VB: Bili ste tudi prva Inovativna Lokalna Skupnost v Sloveniji in tudi prvi, ki ste se kot razvojni center pridružili InCo gibanju. Kaj je to pomenilo za vaš center?
AG: V lokalno okolje že vseskozi vnašamo nove programe, ki lahko pokažejo priložnost vsakemu občanu, saj je veliko prebivalcev še vedno zelo pasivnih. Tako smo si upali, morda celo prekmalu, v okolje lansirati in promovirati program pod imenom Inovativna lokalna skupnost. Sodelovanje v širšem kontekstu v InCo gibanju s podobno mislečimi ljudmi je bila zelo dobra potrditev, da smo na pravi poti. Hkrati pa je bila to za nas tudi odlična promocija, saj je naša zgodba, preko InCo gibanja že kmalu prodrla tudi v svet.
Odmevni rezultati: 2.740 ljudi posredno in neposredno vpetih v projekte; za 4 mio evrov razvojnih vzpodbud, 450 delovnih mest, vse večja prepoznavnost turistične destinacije, 3.800 enot promocijskih aktivnosti.

VB: Zakaj razvojno partnerstvo »Srce Slovenije«? Kaj prinaša in kako vpliva na vaše delo?
AG: Že leta 2006 smo se na Geossu pogodbeno zavezali v »Razvojno partnerstvo središča Slovenije«. S tem smo odprli pot edinstvenemu projektu v Sloveniji in širši regiji, ki temelji na resnični potrebi po ustvarjanju kritične mase zainteresiranih za resne razvojne projekte in s tem tudi večje možnosti za pridobitev javnih sredstev za njihovo realizacijo. Lahko rečemo, da je razvojno partnerstvo »Srce Slovenije« prava družbena inovacija, ki ima zelo oprejemljive rezultate tako za občane kot ostale fokusne javnosti.

VB: Kam pa vas vodi naslednji razvojni korak?
AG: V prihodnosti želimo vsebinsko dodelati znamko Srce Slovenije in naše območje umestiti na evropski zemljevid kot prostor, v katerem lahko ustvarjaš, se samouresničuješ ter obenem kakovostno bivaš. Srce Slovenije je namreč primer, ki priča o moči povezovanja in sodelovanja in predstavlja unikum v smislu razvoja znamke, saj vključuje najrazličnejša področja in interesne skupine.

VB: Vsebinska preoblikovanja RCLja in širitev njegovega vpliva sta bila verjetno izziv za vodenja? Kaj je to pomenilo za vas? Za vaše sodelavce/ke?
AG: V tem procesu je bilo pomembno predvsem pravočasno pridobivanje in razvijanje novih kadrov iz različnih področij in okolij. Pri vodenju organizacije, ki se ukvarja s tako široko paleto področij je pomembno, da se znamo ustrezno in pravočasno organizirati. Voditi poskušam na zelo odprt način. Verjamem in zaupam sodelavcem in jih vzpodbujam, da prevzamejo odgovornost in pristojnost za svoje projekte. Hkrati pa smo morali biti zelo odprti za neprestano fluktuacijo, saj je z razvojem regije rasla tudi potreba po znanjih, ki so jih ljudje pri nas imeli. A tudi to je v dobro regije.

VB: Kje vidite vlogo razvojnih centrov v prihodnje?
AG: Razvojni centri so se vzpostavljali z različnimi nameni in temu primerno tudi delujejo. Seveda pa je veliko odvisno od njihovih voditeljev ter evropskih, nacionalnih in regionalnih usmeritev. Razvojni centri naj bodo podporno okolje za generiranje, financiranje in implementacijo razvojnih vsebin. Odgovorni naj bodo za motivacijo ljudi, prenos znanja in izkušenj, razvoj regijskih kompetenc in učinkovito promocijo regije. Verjetno smo prav razvojni centri ključni katalizatorji za razvoj socialnega kapitala in trajnostnega razvoja.

Foto: Aleksandra Gradišek, župani Razvojnega partnerstva središča Slovenije,
minister za lokalno samoupravo in minister za okolje in prostor


Da bi se le čim več struktur, ki jih vzpostavljamo za učinkovitejše delovanje družbe, tako močno zavedalo svojega poslanstva in ga z jasnimi vizijami razvoja udejanjalo v prostoru. Zgodba RCL-ja govori o tem, da tam kjer je volja, je pot. S sistematičnim delom. S povezovanjem. S pogumom in srčno energijo. Vem, da je takih zgodb z vsakim dnem več. In prav je, da jih slišimo.


sreda, 29. september 2010

Tudi GZS je lahko drzna, vizionarska in koristna

Moj pogled glede prioritet GZS kot inštitucije v družini deležnikov za razvoj slovenskega inovacijskega ekosistema:

Vizija GZS za področje inovativnosti: "Inovativnost ozaveščen vzvod dodane vrednosti vseh nivojev slovenskega gospodarstva"

Poslanstvo GZS na področju inovativnosti: " Vzpostavljanje ustreznega okolja za prehod iz družbe invencij v družbo inovacij"

Foto: Violeta Bulc
Razlaga:
GZS lahko odigra pomembno vlogo pri razvoju inovacijskega okolja v dobro gospodarstva. Največ priložnosti je v ozaveščanju pojmov in vsebin, ki jih omogoča inovacijski ekosistem, še posebej v razumevanju razlike med invencijami in inovacijami in orodji, ki jih potrebujemo za omenjen prehod.
Naslednja priložnost je v vzpodbujanju odprtega ustvarjalnega in inovacijskega dialoga med vsemi deležniki inovacijskega prostora, z jasno izraženimi pogledi in interesi gospodarstva. In nenazadnje v učinkovitem komuniciranju izzivov, priložnosti in dobrih praks (rezultatov) inoviranja na vseh nivojih.

Ključne vsebine (področja dela) na področju inovativnosti, ki bi jih lahko pokrivala GZS:

1. Vzpodbujanje in ozaveščanje vseh oblik inoviranja (tehnološke, storitvene, organizacijske (modeli, procesi), družbene) in primerov dobrih inovacijskih praks po principih inovacijskega novinarstva in komuniciranja, preko predavanj, aktivnega dialoga med članicami, komuniciranja preko razpoložljivih medijev in ključevanja inovativnosti v vse strategije razvoja združenj, ki tvorijo GZS.

2. Nadgradnja sistema nagrajevanja inovativnosti z novimi kriterijami, ki so primerni za storitvene, organizacijske in družbene inovacije in ki jasno ločijo nagrade za invencije (do nivoja prototipa) in inovacije (tržno uspešne manifestacije). Usmerjeno vzpodbujanje potencialnih kandidatov za oddajo prijave. Večja in vidnejša promocija najprodornejših zgodb.

3. Povezovanje strokovnih deležnikov (raziskovalnih inštitucij, univerz, ostale strokovne javnosti) z namenom razvoja teoretičnih modelov inoviranja gospodarskih okolij (za razvoj, inovativnih poslovnih okolij vseh velikosti) in fokus na internacionalizacijo slovenskega znanja ter izkušenj na tem področju.

4. Vzpostavitev aktivnega dialoga z vsemi inštitucijami javnega značaja, ki oblikujejo in izvajajo javne razpise za vzpodbujanje inovativnosti gospodarstva z jasno izraženim gospodarskim interesom v smeri gospodarskih prioritet, trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti.

5. Razvoj javno dostopnega sistema (monitoringa) za spremljanje inovacijskega utripa slovenskega gospodarstva na osnovi kazalcev uspešnosti, ki se sooblikujejo s predstavniki članic GZS; on-line objava tekočega stanja (velik ekran na zunanji strani stavbe GZS, spletna stran)

Da bi bili koraki dovolj drzni, vizionarski in koristni... Aho, Violeta

četrtek, 09. september 2010

Inovativnost v Indiji

Pred nekaj dnevi sem se vrnila iz Indije. Obogatena, navdušena, vesela. Raznolikost življenja, barv, novih vrednot, novih struktur je bila nepopisna. Vsrkala sem številne nove kombinacije, priložnosti, energije, informacije, pristope. Moj univerzum se je razširil. Upala bi si trditi, da kdor ni doživel Indije, težko trdi, da ve, kakšen je svet, kaj je globalna ekonomija ter kako deluje kolesje življenja. Ena izmed stvari, ki me je najbolj presenetila, je njihov promet. Tega se z besedami ne da opisati. Sploh pa ne po evropskih standardih. Gre za veliko zmešnjavo ljudi, krav, avtomobilov, psov, tovornjakov, vozov, koz, pešcev, motoristov, ki se premikajo drug ob drugem. Naprej. No, skoraj!! To je odvisno od sposobnosti vsakega posameznika, bitja. Iznajdljivosti in odločenosti, da se premakne naprej. Zanimivo je, da vsi udeleženci v prometnem kaosu spoštujejo sposobnost premikanja in ko jih nekdo prehiti, ali se vmesti v prostor pred njimi, to sprejmejo brez konfliktov. Tega si nikakor ne morem predstavljati na evropskih cestah. Tak odnos do življenja, tolerantnost do sposobnosti drugih in želja po uveljavljanju lastnih, je verjetno pomembna, podzavestna moč Indije. Tudi pri vedno močnejšem pozicioniranju v globalni skupnosti. Druga je infrastrukturni razvoj. Karnataka z Bangaluru-jem (Silicijeva dolina Indije) je eno samo gradbišče. Niti sledu recesije. Vsak dan nastajajo nova naselja, poslovni parki. Vzporedno z razvojnim nabojem se vse bolj uveljavlja tudi potreba po višji dodani vrednosti in inoviranju. Pomemben igralec na tem področju je Madanmohan Rao, podjetnik, založnik, profesor, glasbeni poznavalec. Človek, ki se je povezal s Slovenijo na poseben način – preko »InCo India«. Pred vami je njegov pogled. Njegova zgodba.
Dr. Madanmohan Rao

Dr. Madanmohan Rao, svetovalec/avtor; BANGALORE
Twitter: http://twitter.com/MadanRao
Knjige: http://www.amazon.com/exec/obidos/search-handle-url/ref=ntt_athr_dp_sr_1?_encoding=UTF8&sort=relevancerank&search-type=ss&index=books&field-author=Madanmohan%20Rao
Blogi: Mobile: http://mobile.techsparks.com/
Upravljanje znanja: http://km.techsparks.com/?p=119
Music: http://music.techsparks.com/
Ustanovitelj, Indijski project Pregovori http://twitter.com/IndianProverbs

Avtor: ICT4D: Learnings, Best Practices and Roadmaps from the Pan Asia ICT R&D Grants Programme (http://www.amic.org.sg/index.php?link=9&id=77)
Editor, Asia Unplugged (http://www.uk.sagepub.com/authorDetails.nav?contribId=531897)
KM Tools and Techniques (http://www.elsevierdirect.com/product.jsp?isbn=9780750678186)
News Media and New Media (http://www.amazon.com/News-Media-New-Asia-Pacific-Internet/dp/9812102329)
Leading with Knowledge (http://www.mcgraw-hill.co.uk/html/0070499608.html)
The Asia-Pacific Internet Handbook (http://www.thehoot.org/web/home/searchdetail.php?sid=561&bg=1)

Soustanovitelj, Bangalore KM Community (http://kcommunity.ning.com/)
Direktor raziskovalnih projektov, Mobile Monday (http://www.mobilemonday.net/)
Predsednik konference, Digital Africa Summit (http://www.be-excellent.com/dynamic.php?button=100&section=22)

KM delavnica: http://slasscom.lk/node/267
KM tečaj (master's level, one semester): http://www.isim.ac.in/html/course%20page/mism611.htm

Uradni blogger, BaliSpirit Festival 2010 http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=2524250848329712838&postID=1525107554744244270

Editor svetovne glasbe: Rave magazine, CluedIn
http://www.indiaseonline.com/?p=235
http://www.cluedin.in/reviews/music-reviews?start=6
http://www.cluedin.in/reviews/music-reviews?start=10

Travel writing: http://www.ulive.sg/article.aspx?id=5768&cat=lifestyle
VB: »Kaj so glavna gonila Indije za globalni uspeh?«
MR: »Danes vsebuje skoraj vsak svetovni časopis zgodbo o ponovnem vzponu Indije po stoletjih britanske vladavine in desetletjih zaprte ekonomije. Ključna gonila indijske blaginje izhajajo iz trdne osnove tradicionalne modrosti, naklonjenosti do inženirstva, lokalnega kmetijstva in virov rudnin, velikega bazena talentov, mlade populacije, podjetniškega duha, demokratičnega vladanja, svobode tiska, globalne diaspore ter občutka, da je ponovno prišel čas, ko ima Indija vpliv na lokalno in globalno gospodarstvo in kulturo.«

VB: »Kako bi ocenili željo Indije po inoviranju? Kje Indija najbolj inovira? Katere so njene ključne prednosti pri inoviranju?«
MR: »Menim, da je potrebno ocenjevati željo Indije po inoviranju na številnih ravneh: nastajanje novih podjetij, R&D, vertikalno povezovanje, izobraževanje, aktivnosti prevzemov in združitev, medijsko poročanje (tradicionalni in socialni mediji), dogodki, publikacije in področje svetovalnih storitev.

Indija se je zagotovo izkazala z inoviranjem na področju offshore ustvarjanja programske opreme in ostalih storitev ter je tako postala veliko mednarodno vozlišče za raziskave in razvoj ter podporo tem dejavnostim (inovacije na področju same programske opreme in IT strojne opreme pa še vedno nekoliko zaostajajo). Avtomobilski in farmacevtski sektor sta tudi pospešila tempo, prav tako kmetijska panoga in področje biotehnologije. Številne poslovne in tehnične šole imajo predmete o inovacijah in prirejajo tekmovanja za najboljše poslovne načrte, vendar je potrebno te aktivnosti razširiti na celoten izobraževalni sektor.

Indijska podjetja tudi kotirajo na lokalnih in mednarodnih borzah ter kupujejo druga podjetja po svetu zaradi njihovega znanja. Znanost in IT v poslovnem svetu sta dobro pokrita v medijih, potrebo pa je nameniti več pozornosti interdisciplinarnosti, kar so pionirji InCo gibanja pravilno izpostavili. Več pozornosti je potrebno nameniti inovacijam na področjih, kjer ima Indija največje probleme: upravljanju z vodo, urbanemu planiranju, prometni infrastrukturi, proizvodnji električne energije ter izboljševanju veščin na področju gradbene tehnologije.«

Violeta Bulc and dr. Madanmohan Rao

VB: “Kateri so največji izzivi Indije pri tem, da postane inovativna in na inovacijah sloneča država z globalnim vplivom na inoviranje?”
MR: »Izzivi, s katerimi se sooča Indija, so notranja trenja med člani posameznih skupnosti, slaba razporeditev javnih sredstev ter politična prerekanja na vseh vladnih ravneh. Na področju inoviranja je potrebno jasneje in bolj redno komunicirati o inoviranju, nadobudne inovatorje pa je potrebno na bolj učinkovit način povezati z ostalimi sodelavci ter deležniki doma in v tujini. Inovacijsko komuniciranje in podjetniško izobraževanje se morata razširiti iz nišnih aktivnosti v masovna gibanja. Tako obstajajo različne študije z mešanimi rezultati glede veljavnosti in kakovosti meritev na področju inoviranja ter razne ankete, ki so jih izvedle razne raziskovalne organizacije. Zato jih je potrebno bolj natančno prilagoditi razmeram v Indiji.

VB: »Zakaj ste se odločili za zagon InCo India? Kje vidite njegov največji potencial? Kakšen odnos imate do slovenskih pobud in izkušenj?«
MR: »Moja prva reakcija, ko sem naletel na InCo skupnost, predvsem slovensko, je bila: »Uau!«. Namen gibanja in nekatere njegove lastnosti so res dobro zvenele: »navdušenje, dinamika, radost, notranje zadovoljstvo in samouresničenje, dostojno življenje;« »udeleženci inovacijskega prostora, ki so za medgeneracijsko povezovanje mladosti in poguma z modrostjo in izkušenostjo«; »medstrukturno in medgeneracijsko ter interdisciplinarno sodelovanje«.

Kot raziskovalec in pisatelj, ki je rastel v Indiji ter veliko potoval in delal po svetu, lahko takoj vidim nova področja, kjer lahko Indija prispeva k modelom in okvirjem InCo gibanja. To so: inovacije znotraj diaspora mrež (npr. med Indijci v Indiji ter Indijci v Združenih državah ter Evropi), komunikacije o razvoju (uporaba inovativnosti v kontekstu hitro rastočih držav kot npr. »ljudje na dnu piramide«), reševanje sporov (npr. inovativne poti za promocijo dialoga med skupnostmi v konfliktu), stopnjujoča inovacija (npr. prenos inovacije na širšo bazo uporabnikov), globalizacija inovacije (npr. prenos inovacije iz Indije na druge hitro rastoče države in v razvite države).

Obstaja tudi naravna povezava med gibanjem znanja (ki ga vodim) in InCo gibanjem. V moji knjižni seriji o upravljanju znanja sem osvetlil študije primerov indijskih podjetij, ki so uspešno uporabile upravljanje znanja za izboljšanje svoje produktivnosti in učnih sposobnosti. Naslednji logičen korak je premik v inovacijski prostor.«

VB: »Ali obstaja potencial za sodelovanje na področju inovacij med Indijo, ki je tako ogromna država, ter Slovenijo, ki je ena najmanjših? Na katerih področjih, kako? Kje vidite izzive in priložnosti?«
MR: »Seveda, veliko je področji, kjer je sodelovanje možno! Pravzaprav razlika v velikosti in kulturi ponujata sami po sebi priložnost za izpeljavo primerjalnih študij, oblikovanje dobrih praks, ocenjevanje modelov in sodelovanje na projektih. Vidim velik potencial v skupnih raziskavah, ustvarjanju učbenikov, pripravi dogodkov, oblikovanju nagrad, sporazumih o mentoriranju/sodelovanju, svetovanju ter partnerstvih med akademskimi programi, vladnimi pobudami in nevladnimi organizacijami.«

VB: »Kaj bo vaša prva InCo poteza?«
MR: »Vzpostavljanje kontaktov s člani globalne InCo skupnosti. Npr. Z vašo pomočjo sem že vzpostavil stik s člani InJo gibanja v Kaliforniji in Helsinkih ter člani mreže v Avstriji.

Registrirali smo spletno domeno InCo-India.in in Twitter naslov (http://twitter.com/InnovComm
Dr. Madanmohan Rao

Pripravlja se tudi knjiga o svetovni InCo skupnosti, ki bo vsebovala poglavje o Indiji, udeležili pa se bomo tudi konference in delavnic v Ljubljani v letu 2011.

Veliki pokojni učenjak s področja komunikacij, Everett Rogers, je pred skoraj 50 leti osvetlil zanimivo področje z njegovo prelomno knjigo: »Diffusion of Innovations« (Razpršitev inovacij«), prav tako so tudi drugi avtorji izdali prodorne knjige o globalni inovaciji in širjenju znanja (npr. »Wikinomics« Dona Tapscotta, »The Global Brain« Mohanbira Sawhneya, »The New Age of Innovation« avtorja C.K. Prahalada)«. Mi v InCo gibanju lahko tudi igramo pomembno vlogo pri raziskovanju in promociji široko zastavljenih vzdržnih inovacijskih modelov.

Res se veselim fantastičnih sinergij in aktivnosti z lokalnimi in globalnimi InCo skupnostmi!
Enhanced by Zemanta