četrtek, 18. december 2008

Celostni osebnostni razvoj posameznika

Posel smo ljudje. Verjamemo, da se podjetje lahko razvija le tako hitro, kot se razvija vsak posameznik znotraj njega. Zato postaja celostni osebnostni razvoj posameznika eden ključnih vzvodov za trajnostni razvoj podjetij.
V Vibacomu se s preučevanjem različnih metod in orodij osebnostnega razvoja soočamo že od naših začetkov in preizkušena orodja pogosto tudi prenašamo našim strankam in partnerjem.
Naj vam ob koncu leta kot spodbudo ponudimo del naših izkušenj z osebnostnim razvojem. Direktorica Vibacoma, Violeta Bulc, je v zadnjih treh letih intenzivno sodelovala v mednarodnih programih za celostni holistični razvoj posameznika. Pred tednom dni je pridobila certifikata za "firewalk" in "breathwork" inštruktorja na mednarodni šoli Sundoor, novembra pa je uspešno diplomirala iz šamanskih tehnik v okviru 2-letnega programa, ki ga je opravljala v okrilju holističnega centra Lendrick Lodge na Škotskem. Hkrati vseskozi vlaga v osebnostni razvoj svojih zaposlenih.
Njen pogled vam ponujamo v naslednjem intervjuju.

Kaj je zate celostni osebnostni razvoj posameznika?
Celostni osebnostni razvoj je sistematičen in uravnotežen razvoj posameznika na vseh petih dimenzijah človeškega kapitala. Se pravi, da vključuje fizični, intelektualni, čustveni in duhovni nivo kot tudi socialni (odnosni) nivo. Fizični kapital razvijaš z gibanjem, negovanjem svojega telesa, intelektualni nivo z nadgrajevanjem svojega znanja, izobraževanjem in njegovo aktivno uporabo. Duhovni in čustveni nivo gojiš tako, da okrepiš sposobnost zavestne uporabe notranje energije in hkrati poskrbiš za sprotno čiščenje emocionalnih blokad, frustracij, negativnih izkušenj in vsega tistega, kar ti ne služi več, kar ne potrebuješ več za nadaljnjo rast.
Hoja po žerjavici, Sundoor Certification TrainingSierra Nevada, december 2008
 (Vir: udeleženci)

Zakaj je celostni osebnostni razvoj pomemben za podjetja?
Verjamem, da se podjetje lahko razvija le tako hitro, kot se razvijajo ljudje, ki ga sestavljajo. Uspeh tima in učinkovitost njegovih rešitev je odvisna od stopnje razvoja človeškega kapitala članov tima. Timi, ki so zgrajeni iz stabilnih, celostno razvitih posameznikov, zaradi svoje širine in svobode razmišljanja vidijo dlje, njihove rešitve pa imajo že v svojem bistvu vgrajene vzvode dolgoročne stabilne rasti in inovativnosti. Seveda se celosten razvoj, ki ga doživljamo v poslovnem okolju prenaša tudi izven podjetja, v družino in širše družbeno okolje.

Koliko pa je v slovenskem gospodarskem prostoru ozaveščena potreba po razvoju posameznika?
V preteklosti so podjetja veliko vlagala v razvoj timske kulture, ki je bila v delovnih okoljih redko prisotna. Znanje je za vlogo generatorja dodane vrednosti potrebovalo okolja, kjer se je izmenjavalo, plemenitilo in vgrajevalo v rešitve. 
Zato je bila struktura tima idealna, hkrati pa je filozofija tima omogočila hitrejši prehod iz strogih hierarhij vodenja v sploščene hierarhične organizacijske strukture. S prehodom v misleča podjetja in uveljavitvijo inovativnosti kot ključnim vzvodom za generiranje dodane vrednosti, pa smo začeli vse bolj ugotavljati, da se je treba vrniti nazaj k posamezniku, njegovemu celostnemu razvoju, saj je veriga samo tako močna, kot so močni posamezni členi v njej. Tako v naprednih podjetniških okoljih v Sloveniji lastniki in vodstva vse pogosteje vlagajo v razvoj ključnih in perspektivnih kadrov, kar vključuje tudi celostni razvoj izbranih posameznikov. Na primer, z uvajanjem poslovnih trenerjev, zahtevnejših oblik tim-buildinga, avtogenimi treningi, vnašanjem elementov joge v delovni proces, priporočljivo literaturo, ki je vezana na razvoj duhovnega in emocionalnega kapitala, alternativnimi izobraževanji...

Ukrivljanje jeklenih palic, Sundoor Certification TrainingSierra Nevada, december 2008
 (Vir: udeleženci)

Veliko govoriš o (notranji) stabilnosti, kako jo lahko posameznik sploh doseže?
Pri tem lahko govorimo o štirih ključnih elementih: vzpostavitev notranjega miru, ki je pogoj za učinkovito prilagajanje in odzivnost; usmerjanje interne moči v začrtane cilje in prioritete; čiščenje notranjih blokad, ovir, frustracij ali negativnih izkušenj; sposobnost aktivnega komuniciranja in vzpostavljanja kakovostnih odnosov.

Kako do tega pridemo, katere tehnike poznaš osebno?
Učinkovito orodja, ki jih osebno poznam, in sem jih izkusila, so najrazličnejše oblike joge, avtogeni treningi, meditacija, borilne veščine, aktivno dihanje, nevrolingvistično programiranje, hoja po steklu, hoja po žerjavici. Zanimiva je npr. zgodba z otoka Fiji, kjer otroci na prehodu iz mladosti v zrelostno dobo ozavestijo svoje poslanstvo in vizijo s koncentracijo moči z lomljenjem puščic v vratnem delu telesa. Ali pa hoja po žerjavici, ki na vseh kontinentih sveta že tisočletja pomaga ljudem pri vgrajevanju notranje moči in usmerjenem delovanju.

Veliko govoriš o tradicionalnih, starih tehnikah. Kako si prišla do njih, katere uporabljaš?
Glede na to, da razvoj posameznika postaja vse bolj ključen pri uspešnem razvoju podjetij, in da je Vibacomova ključna dejavnost pomoč podjetjem pri ustvarjanju strategij trajnostnega razvoja in inovativnih prebojev, sem začela iskati formalne oblike šolanja, kjer bi se lahko s temi tehnikami seznanili na profesionalni način in jih potem profesionalno vpeljali v naše delo s strankami. Uspešno zaključena Akademija Tae-Kwan-Do-ja in Hap-Ki-Doja mi je pred leti odprla svet sistematičnega razvoja notranje energije človeka. V zadnjem času pa opažam, da se vse več globalnih korporacij (Microsoft, American Express, U-Haul International, Alcon Laboratories Inc., Hamsa Institute,...) poslužuje starodavnih tehnik, ki izvirajo iz šamanstva, ljudske tradicije in terapevtskih izkušenj, za razvoj uspešnih posameznikov in timov. Zato sem se še sama podala na to pot in v zadnjem četrtletju uspešno pridobila certifikat za aktivno dihanje (breathwork) in hojo po žerjavici (firewalk) v okviru mednarodne šole za transosebno izobraževanje Sundoor, in hkrati zaključila 2- letno šolanje na šamanski akademiji v okrilju holističnega centra Lendrick Lodge na Škotskem.

Hoja po steklu, Sundoor Certification Training, Sierra Nevada, december 2008
 (Vir: udeleženci)

Pri tem pridobivanju starodavnih znanj in učinkovitem prepletanju teh z izkušnjami sodobnega sveta smo tudi v Vibacomu okrepili naše razvojno bazo za pripravo orodij za razvoj ozaveščenih okolij, ki postaja vse bolj aktualna, še zlasti za današnje razmere na globalnih trgih. Mislim, da bomo ta znanja, orodja in tehnike v kratkem ponudili tudi trgu v obliki delavnic za celostni osebnostni razvoj in holistične time.

Ali to uporabljaš tudi v svojem podjetju, pri svojih zaposlenih?
Vibacom tim ta orodja že od začetka sistematično uporablja in pridobiva pomembne izkušnje za njihovo uporabo v poslovanju.Tako imajo vsi zaposleni na Vibacomu možnost uporabe osebnega trenerja za celostni razvoj, redno izvajamo celostne tim-building programe, ki vključujejo vse omenjene tehnike. Slednje se še posebej odraža v višji stopnji samozavesti zaposlenih, generiranju večjega števila idej in sposobnosti zaključevanja dogovorjenih aktivnostih s pričakovanimi rezultati. Pri zaposlenih se opaža tudi napredek v njihovi aktivni vlogi v lokalni skupnosti.

Vibacom tim na tim-buildingu v Podljubelju, september 2002
(Vir: Vibacom)

To je Vibacomov pogled. Upamo, da je sprožil razmišljanja tudi pri vas.

Naj izzivi, ki jih prinaša leto 2009, preko krepitve celostnega razvoja nas samih, postanejo priložnosti!

sreda, 26. november 2008

Vibacomov pogled na (finančno) krizo

Kriza je ali ni? Smo na robu recesije ali že v njej? Ali so to sploh potrebna vprašanja? Dejstvo je, da so se pogoji poslovanja na trgu spremenili. Da prostor in čas ponujata priložnost za razmislek o smiselnosti našega načina dela in našega razumevanja trgov, v katerih nastopamo. Razumemo, da je potrebno oceniti svojo moč in vpetost, in se odločati za hitre korake v luči trajnostnega razvoja.

O
izzivih (težavah in priložnostih), ki jih ponuja leto 2008, in na katere se bomo v letu 2009 odzivali, si lahko preberete v intervjuju z direktorico podjetja Vibacom, mag. Violeto Bulc. To je njen pogled.

VIBACOM: Kdaj o krizi sploh lahko govorimo?
VB: O krizi govorimo, kadar se pojavi občutno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem enega ali več temeljnih kapitalov potrebnih za razvoj: materialnega (surovine), finančnega, človeškega, ali socialnega. Danes lahko govorimo, da delujemo v času pomanjkanja razvojno usmerjenega finančnega kapitala in celostnega človeškega kapitala, ali kot je izjavila direktorica Adrie Mobil, Sonja Gole: "/.../Če na krizo pogledamo širše, ugotovimo, da je finančni sistem popolnoma zatajil" (Dnevnik, 18.10.2008), oziroma direktorica Trima, Tatjana Fink, "Trenutno najbolj primanjkuje kompetentnih ljudi za krizne razmere, ki so se sposobni hitro misliti, se hitro odločati in hitro delovati."

VIBACOM: Kaj so značilnosti (gospodarske) krize?
VB: Na eni strani so to: porušena ravnovesja na trgu, odsotnost enega ali več razvojnih kapitalov, dramatični padci naročil v (več) členih vrednostne verige, padec zaupanja potrošnikov (padec kupnega interesa) in postopen prenos krize na celotno vrednostno verigo, vertikalno in horizontalno. Potem so tu še panika, strah, negotovost, odpuščanja. Na drugi strani so to nove priložnosti.

Violeta Bulc, Mojca Štepic, Estera Lah (Vir: Vibacom)

VIBACOM: Kje se v času krize skrivajo nove poslovne priložnosti?
VB: Zgodovina nas uči, da je to najpogosteje v redefiniciji trga, novih poslovnih partnerstvih, novi definiciji vrednostne verige, medbranžnih povezavah, novih tehnologijah in produktih.

VIBACOM: Katera so po tvojem mnenju temeljna področja, ki jih morajo upravljati managerji v kriznih časih in zakaj?
VB: Inovativnost, evolucija, mreženje (poslovne in socialne mreže), ljudje, komunikacija in tehnološki preboji.

VIBACOM: Kakšno naj bo obnašanje managerjev kriznih pogojih poslovanja?
VB: Najslabše je na paniko odreagirati s paniko. Manager naj pomaga vzpostaviti mir in fokus. Pri tem je pomembno ves čas uravnoteženo upravljati in razvijati 2 vidika: kratkotočnega in dolgoročnega.

VIBACOM: Kaj je vsebina kratkoročnega vidika?
VB: Prvi pomemben korak na tej poti je odkrita komunikacija o stanju in posledicah krize na podjetje. Drugi korak so jasno opredeljeni cilji in čim bolj transparenta odgovornost. Tretji korak je resnično angažiranje vsake posameznice/ka v iskanju poti do teh ciljev ter v odkrivanju novih priložnosti. Četrti korak je zagotovitev čim hitrejšega procesa odločanja o učinkovitosti idej in manifestaciji izbranega.

VIBACOM: Kaj pa kratkotočni vsebinski poudarki?
VB: Čim več sil usmeriti na trg, v odnose s strankami in poslovnimi partnerji, v odnose z zaposlenimi in konsolidacijo notranjih moči.

VIBACOM: In dolgoročni vidik?
VB: Prvo pomembno področje je zagotoviti nemoten razvoj elemetov trajnostnega razvoja: inovativnost, človeški kapital, socialne mreže, družbena odgovornost. Drugo pomembno področje je zagotovitev manjše geografske odvisnosti - porazdelitev geografskega rizika in zagotovitev skupnega interesa za iskanje novih razvojnih usmeritev (npr: 30% lokalna vpetost, 30% regionalna in 30% globalna, 10% drzni posamezniki). Tretje področje je sistematičen razvoj izbranih segmentov strank, ki opazijo, cenijo in plačajo naše ključne sposobnosti. In četrto področje je neprestana integracija novih tehnoloških rešitev v naš poslovni vsakdan. Za uspeh kratkoročnega in dolgoročnega vidika pa je ključen uspešen dialog med nosilci/deležniki.

VIBACOM: Ali naj manager odpušča?
VB: Vsaka kriza je tudi priložnost za prevetritev zaposlenih. Odpuščajte tiste, ki ne sodelujejo aktivno, katerih poslanstvo in vrednote niso v skladu s tistimi, ki jih ima podjetje, ki niso del ključnih sposobnosti podjetja, katerih energije so usmerjene drugam.

Estera Lah in Violeta Bulc (Vir: Vibacom)

VIBACOM: Česa smo se v tej krizi naučili?
VB: Kako zelo smo vpeti na nivoju globalnega gospodarstva eden v drugega. Kako pomembna je vpetost v čim bolj razvejane mreže, tako pri strankah kot dobaviteljih, ki pomagajo kompenzirati ekstremna nihanja. Da svoboda v gospodarskih in družbenih tokovih, v rokah neodgovornih in nemoralnih ljudi, ogroža celotno človeštvo. Z drugimi besedami, da moramo veliko več vlagati v razvoj emocionalne, duhovne in socialne dimenzije človeka in ne le intelektualne in fizične (materialne in finančne).

VIBACOM: S kakšnimi izzivi se v času krize soočate svetovalci?
VB: Razumeti svoje stranke in jim biti pravi partner na pravem nivoju v pravem trenutku z dovolj drugačnimi pogledi, ki vodijo do (inovativnih) prebojev in pravih rešitev.

VIBACOM: Kaj konkretno Vibacom
v teh razmerah ponuja svojim strankam in partnerjem?
VB: Kot novoletno darilo Vibacom bralcem publikacije Aktualno 2.0 ponuja brezplačno udeležbo na posebni delavnici z naslovom Poslovni prijemi v času (finančne) krize, ki jo organizira v sodelovanju s SIQ Izobraževanjem v sredo, 7.1.2009, od 13. do 16. ure. Več o delavnici.
VIBACOM: In še zaključna misel?
VB: Potrebno se je povezovati, sodelovati bolj kot kdajkoli do sedaj. In to ne le gospodarstveniki med seboj, ampak tudi vse ostele družbene strukture: politične, socialne, umetniške, znanstvene, mediji. Vsakdo šteje, zato so nujne tudi močne medgeneracijske povezave. Modrost se mora srečati z mladostno drznostjo, ustaljeno z nemogočim. Moč je v mreži. Bolj bomo vpeti, bolj bomo svobodni, bolj bomo modri in mirni. Kdor zna naj deli in uči, saj je nejegov/njen prebojih nastal kot posledica kolektivne zavesti prostora in časa in je del skupnega dobrega.

VIBACOM: Hvala!

torek, 11. november 2008

Svetovne univerze se »selijo« v Slovenijo

Priznana ameriška univerza MIT (Massachusetts Institute of Technology) je v oktobru svojo celotno izobraževalno spletno storitev z video vsebino prenesla na slovenski spletni portal VideoLectures.NET, ki postaja vodilni svetovni portal te vrste.

Storitev VideoLectures.NET je plod slovenskih raziskovalcev na Centru za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij, ki deluje v okviru Instituta Jožef Štefan. MIT-u bodo sledili še Berkeley, Yale, pa CERN, Oxford, Cambridge in Harvard, s katerimi že potekajo dogovori. Uporabnost portala je prepoznala tudi Univerza v Ljubljani, s katero bo v naslednjih dneh Center podpisal pismo o nameri. O tem izjemnem uspehu slovenskih raziskovalcev smo se pogovarjali z vodjo Centra, Mitjo Jermolom.


Mitja Jermol (vir: arhivi Vibacom)

VIBACOM: Kaj je CT3? Kateri so vaši največji dosežki?
MJ: Center za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij (CT 3) na Institutu “Jožef Štefan” izvaja izobraževalne, promocijske in druge infrastrukturne dejavnosti, ki povezujejo raziskovalce in industrijo. Poslanstvo CT3 je prenos znanj, raziskovalnih dosežkov in novih dognanj v industrijsko, raziskovalno, izobraževalno in civilno okolje preko različnih distribucijskih modelov in kanalov. Cilj CT3 je postati pomemben in prepoznaven dejavnik na področju prenosa in promocije vrhunskih naravoslovno-tehniških znanj v Evropi in svetu.
Gradimo virtualno učečo se skupnost in prispevamo k učinkovitejšemu povezovanju znanosti in industrije ter večji prepoznavnosti domačega znanja tako v slovenskem kot svetovnem merilu. Predvsem sta to projekta VideoLectures.NET in IST World.
VIBACOM: Svetovne univerze se odločajo, da bodo prenesle vse svojo izobraževalne video vsebine na vaš spletni portal VideoLectures.NET. Zakaj je vaša spletna storitev zanimiva za tako prvovrstna univerzitetna središča, kot so MIT, BERKELEY, YALE?
MJ: Predvsem je storitev izredno zanimiva zato, ker nihče na svetu ne združuje tovrstnih tehničnih rešitev, ki so hkrati podkrepljene z veliko količino visoko kakovostne akademske vsebine. In vse je dostopno vsem in zastonj.

VIBACOM: Kaj je torej ključna konkurenčna prednost vaše storitve?
MJ: Rešitve in tehnologije na portalu, ki jih razvijamo skupaj z zunanjimi sodelavci, povezave do nosilcev kakovostnih predavanj, dovolj finančne podpore, ki jo pridobivamo skozi EU raziskovalne projekte in pa prepoznavnost, ki smo jo zgradili v zadnjih dveh letih. V razvoju so povsem nove rešitve, ki smo jih razvili v vrsti raziskovalnih projektov in ki so edinstvene v svetu. Čez nekaj mesecev, je v načrtu razdelitev video predavanj po poglavjih in samodejno ustvarjanje transkripcij video posnetkov, tehnologije, ki je nihče nima, formati primerni za mobilne telefone, aplikacija s sinhronizacijo posnetka in prezentacije za mobilne telefone, in še bi lahko našteval.

VIBACOM: Komu je storitev namenjena?
MJ: Predvsem svetovni učeči se skupnosti; dijakom, študentom in učiteljem, profesorjem. Univerzalno in vzporedno s tehničnim aspektom delamo na tem, da bi vzpostavili mrežo strežnikov po svetovnih univerzah, ki bi preko našega (slovenskega) portala omogočili lažji ogled predavanj študentom v Afriki, Južni Ameriki in povsod tam, kjer so izobraževanje na znanih univerzah predvsem sanje.
Storitev VideoLectures.NET pojmujejo tudi kot »Znanstveni YouTube«. Osnovna funkcija obeh portalov je sicer podobna – oba delujeta kot spletni portal za nalaganje video vsebin. Vendar je temelj VideoLectures.NET visoko kakovostna akademska izobraževalna vsebina, podana v obliki predavanj različnih strokovnjakov. Dovoli se nalaganje samo tistih vsebin, ki imajo odobreno vsebino, se pravi, da je vsebina šla skozi določen postopek odobritve (npr. na univerzi skozi učni načrt, na konferenci skozi odobritev programskega sveta, itd.). Portal omogoča več funkcionalnosti in vsebuje več inovativnih vsebin.
Ekipa CT3 (vir: arhivi CT3)

VIBACOM: Koliko časa je trajal razvojni cikel storitve in kako je potekal?
MJ: Razvoj portala šteje tri obdobja, in sicer od entuzijastičnih začetkov pred osmimi leti in prvih poskusov držanja kamere v rokah. Od leta 2005 sledi inkubacijsko obdobje, ko smo postavili portal s pomočjo sredstev, namenjenih za izobraževanje v okviru EU projektov, v katerih je CT3 sodeloval. Kot zadnje obdobje štejemo leto 2007, ko je portal dobil današnjo podobo, »softwersko« osnovo in željo po sodelovanju vodilnih svetovnih univerz, kot so MIT, Yale, Berkeley, Harvard, Oxford, Cambridge, in slovenskih, kot je Univerza v Ljubljani.

VIBACOM: Kam gre nadaljnja razvojna pot vaše storitve?
MJ: Konceptualno nadaljnja pot pelje v dovršen model podajanja vsebin in znanja, ki so združene v inteligentne objekte znanja in skoncentrirane okoli video predavanj. Inovativno želimo podpreti ponujanje video vsebin s pomočjo vrste popolnoma novih semantičnih in kontekstualnih spletnih storitev. Strateško želimo ostati vodilni na tem področju in se kot ponudnik naprednih izobraževalnih storitev postaviti ob bok Youtube-u in iTunes-om. Partiotsko, želimo povedati svetu, da ima Slovenija vrsto zanimivih ljudi, odličnih predavateljev in norih idej.

VIBACOM: Kaj vaš uspeh pomeni za slovensko znanstveno sfero?
MJ: Za slovensko znanstveno sfero naš uspeh pomeni predvsem priznanje, da Slovenci zmoremo marsikaj, da je znanost pri nas tudi vrhunska, da je vredna in prisotna na svetovni sceni. Potrjuje, da Slovenija v miselnosti in aktualnosti ne zaostaja za svetom, še več, da je z nami v poziciji aktivnega usmerjanja svetovnih izobraževalnih trendov. Ali kakor so se izrazili partnerji na MIT: „Od teh fantov smo se obilo naučili!“

Fantje in dekleta na CT3 s svojim entuziazmom in izvirnostjo odpirajo vrata slovenski inovativnosti na globalni trg. Njihov uspeh je v globalnem povezovanju različnih deležnikov inovacijskega prostora (znanstvene in akademske sfere, gospodarstva, države in EU struktur,…) na področju resnično kakovostnih izobraževalnih vsebin. Njihova storitev ima tudi širši družbeni značaj, saj omogoča dostop do znanstvenih dognanj tudi tistim na drugem koncu sveta, ki do njih drugače ne bi mogli. Se pa lahko od Centra naučimo tudi, kako uspešno pridobivati finančna sredstva – očitno trkanje na prava vrata z izvirno vsebino v žepu in jasnim ciljem v glavi obrodi sadove.

Vse dobro naprej,

za Vibacom tim
Violeta in Estera

Reblog this post [with Zemanta]

sreda, 15. oktober 2008

Slovenski prispevek k letošnji Nobelovi nagradi za fiziko

Pred dnevi je bila podeljena Nobelova nagrada za področje fizike. Z njo so tesno povezani tudi slovenski znanstveniki. Dr. Peter Križan* je njihov timski vodja. To je njegova zgodba.


VB: Kdo so dobitniki letošnje Nobelove nagrade za fiziko in kakšna je bila vaša vloga pri tem?
PK: Nobelovo nagrado so dobili trije teoretiki, od tega eno polovico Kobayashi in Maskawa. Mi (s sodelavci v raziskovalni skupini Belle in skupino BaBar v Stanfordu) smo v zadnjih petih letih opravili meritve, ki so potrdili njuno hipotezo iz leta 1973, in to je naša povezava s to Nobelovo nagrado.

VB: Biti del tima, ki je pomembno prispeval k letošnji Nobelovi nagradi je življenjski uspeh? Ti si še mlad, kaj to pomeni zate? Kaj to pomeni za tvoj tim?
PK: To je gotovo življenjski uspeh, predvsem ker na tem projektu delam že dvajset let. Za nas vse je to veliko priznanje, pa tudi spodbuda za naprej.


VB: Kaj je komisija za Nobelovo nagrado pravzaprav nagradila?
PK: Komisija za Nobelovo nagrado je nagradila dve precej različni smeri raziskav, katerih skupni imenovalec so zlomljene simetrije v fiziki osnovnih delcev. Ena polovica nagrade se tiče kršitve simetrije med delci in antidelci (simetrija CP). Kobayashi in Maskawa sta na podlagi eksperimentalnih dokazov o kršitvi simetrij v svetu osnovnih delcev leta 1973 napovedala, da je edina smiselna razlaga merskih rezultatov obstoj šestih vrst osnovnih delcev, imenovanih kvarki. V času, ko so poznali zgolj tri vrste kvarkov, ki sestavljajo težje protone in nevtrone, je bila to drzna hipoteza. In daljnosežna, saj ni napovedovala zgolj novih delcev. Ponudila je tudi razlago za dotlej nerazumljen pojav razlike med delci in njihovimi antidelci. Slednji so identični delcem, le da imajo nekatere lastnosti, kot je električni naboj, nasprotne. Asimetrija, v očem nevidnem svetu osnovnih delcev, je tesno povezana s celotnim vesoljem, v katerem živimo.

VB: Na čem slonijo te drzne predstave in zdaj dokazana dejstva o kršitvi simetrij in 6 vrstah osnovnih delcev?
PK: Ruski fizik Andrej Saharov je leta 1967 objavil teorijo, ki je pojasnjevala, kako se je vesolje razvilo do današnje stopnje, ko je sestavljeno skoraj izključno iz snovi in ne antisnovi, medtem ko je bilo ob nastanku vesolja obeh enako. Ključni pogoj je po njegovi razlagi majhna razlika med pogostostjo razpadov delcev in antidelcev. Kobayashi in Maskawa sta s svojo nagrajeno teorijo napovedala, da je ta razlika mogoča, a le če obstaja šest vrst različnih kvarkov. Še več, napovedala sta, da bo v bodočnosti mogoče opaziti razliko med razpadi delcev in antidelcev, sestavljenih iz dotlej neznanih kvarkov.

VB: Kaj je sploh fizika osnovnih delcev? Zakaj je pomembna?
PK: Fiziki osnovnih delcev raziskujemo osnovne delce in njihove interakcije, kar nas vodi v zgodnje čase razvoja vesolja, k izvoru mase osnovnih delcev in k razumevanju prevlade snovi nad antisnovjo v današnjem vesolju. Iščemo tudi delce, ki sestavljajo tako imenovano temno snov v vesolju.


VB: Kaj je z ugotovitvami in rezultati vašega dela pridobila družba kot celota?
PK: Osnovne raziskave v fiziki osnovnih delcev so kot vsake osnovne raziskave del človekovega stremljenja k razumevanju sveta okoli njega in so zato del velikega mozaika človeške civilizacije. Razvoj aparatur za poskuse v fiziki osnovnih delcev pa prinaša tudi zanimive stranske produkte, kot na primer nove detektorje za medicinsko slikanje in za fiziko okolja.

VB: Prehod iz modela 3 kvarkov na 6 kvarkov, ki sta ga predstavila svetovni javnosti Kobayashi in Maskawa leta 1973 je bil drzen, a kot vidimo danes, pravi. Kaj je naslednji korak, naslednje področje raziskav?
PK: Velika vprašanja današnje fizike osnovnih delcev so med drugim, kako v enotno sliko sil med osnovnimi delci dodati tudi gravitacijo, kaj so delci temne snovi, ali obstajajo se drugi izvori kršitve simetrije med delci in antidelci. Nas naslednji korak je priprava nove generacije eksperimentov, ki bo omogočala natančnejše meritve. Zato sestavljamo novo raziskovalno skupino, ki bo z izboljšanim pospeševalnikom in detektorjem nadaljevala meritve na trkalniku v Tsukubi.

VB: In kam jutri?
PK: V Nemčijo, na fizikalni tabor, kjer imam predavanje.

Srečno pot in vse dobro tudi v prihodnje!

V imenu Vibacom tima,

Violeta Bulc

* Dr. Peter Križan je bil tudi panelist prve Konference o inovacijskem novinarstvu "Stanford po Stanfordu 2006", ki smo jo organizirali v Vibacomu. Že pred več kot dvema letoma smo prepoznali njegovo pomembno vlogo, ki jo on in njegov tim igra v globalnih znanstvenih krogih. Na konferenci smo se z njim pogovarjali o pomenu inovacij za Slovenijo kot inovativno družbo in ga povprašali o vlogi znanosti pri spodbujanju inovacij. 

ponedeljek, 8. september 2008

Iz predrznosti v drznost

Eden glavnih izzivov sodobnih podjetij je, kako zaposlenim s prepoznanim potencialom pomagati pri osebnostnem razvoju, ki je pogoj za učinkovito vpenjanje in delovanje v današnjem času in prostoru. Če ti pojem osebnostnega razvoja in pozitivnega odnosa do sprememb ni lasten že od otroštva, so ovire na poti osvobajanja notranje moči lahko zelo zahtevne. Zato sodobne družbe z vsebinskimi pristopi sistematično omogočajo otrokom v vseh fazah vzgojno-izobraževalnega procesa, da spoznajo različne metode in orodja, ki so koristne za angažiranje notranjih potencialov in vpenjanja v celoto. Pri tem niso vse šole in vrtci enako uspešni. Kot pri ostalih organizacijah tudi za njih velja, da impulz pride od vodstva, njegove sposobnosti oblikovanja jasnih vizij, učinkovitosti vodenja in povezovanja pravih ljudi med seboj.

Mag. Gabrijela Hauptman, ravnateljica Osnovne šole Litija, se zaveda pomena celote, razume moč posameznice/ka in povezovanja. Zato sistematično vzpodbuja upravljanje odnosov med starši, učenci, učitelji in lokalno skupnostjo. Je človek, ki ustvarja pogoje, da se otroška predrznost preoblikuje v drznost, ustvarjalnost in odprt dialog. To je zgodba šole, ki jo vodi.

VB: Kdo je Gabrijela Hauptman?
Je človek discipline in reda. Njene poteze so jasne, odločne, na trenutek stroge. Pa vendar, v očeh lahko vidiš ubrano prepletanje discipline, ljubezni, predanosti in ženske modrosti. Ko se na trenutke zazre nekam daleč, veš, da vidi dlje. Takrat z njo začutiš čar manifestacije nove vizije. “Ves čas polno delujem v smeri mojega poslanstva. Pri samem vodenju skušam na prvo mesto postaviti vrednote, za katere sem prepričana, da vodijo v napredek.“ pravi ona sama.
Ga. Hauptman vodi OŠ s 500 učenci večinskega in prilagojenega programa ter 100 zaposlenimi. S svojim aktivnim pristopom sistematično razvija odnos z vsemi ključnimi deležniki: učenci, zaposlenimi, starši, strokovnim in lokalnim okoljem.
VB: V čem vidite poslanstvo šole?
GH: V razvoju okolja in pogojev dela za vse deležnike, kjer se globoko spoštuje vsakega človeka, kjer se goji medsebojna pomoč, vzpodbuja razvoj potencialov in samozavesti vsakega posameznika/ce.
VB: Poudarili ste razvoj vrednot, med katerimi je tudi globoko spoštovanje do vsakega človeka. Kako ga krepite?
GH: Delamo tako z učenci v večinski šoli kot tudi z učenci v šoli s prilagojenim programom.

Ključne vrednote OŠ Litija so zajete v t.i. Zla
tih pravilih, ki so sestavni del Vzgojnega načrta. To so: spoštovanje vseh ljudi, dobri medosebni odnosi, medsebojna pomoč, strpnost, nenasilje, pozornost, delavnost, znanje, spoštovanje pravil.

VB: Lahko navedete kakšne konkretne primere prepletanja?
GH: Umetnost in šola sta na naši šoli skupen sopotnik, kar se manifestira s številnimi dejavnostmi: vokalna skupina, sestavljena iz učencev in učiteljev, učiteljski pevski zbor učiteljic šole, staršev in ostalih občank, Likovna skupina odraslih - Lila, v katero so vključeni tako učitelji šole kot tudi ostali občani, vključevanje učencev v snovanje idej v šolskem parlamentu, pri projektih, in še bi lahko naštevala.

VB: Tovrstnega odnosa ne moreš razviti čez noč.

GH: Seveda ne, to vrednoto sistematično razvijamo že 15 let in je postala naš naravni način sobivanja. Ker tovrsten pristop morda ni povsem vsakdanji, otroke tudi vzpodbujamo, da ko nadaljujejo svoje izobraževanje in razvojno pot, prenašajo te svoje izkušnje, spoznanja in vrednote naprej, v širšo skupnost in v nova vzgojno-izobraževalna okolja.

VB: Kako načrtujete programe?
GH: Glavno vodilo pri načrtovanju je naša vizija "OŠ Litija - športno in kulturno središče, ki omogoča učencem vrhunske dosežke, odlično znanje, bogato kulturo, prijazno vzdušje in osebni razvoj vsakega učenca".
Trenutno smo v fazi preoblikovanja vizije, ker obstoječo že dejansko udejanjamo. Postati želimo center vseživljenjskega učenja v kraju ali širše, kjer vsak učenec dosega optimalen razvoj na svojem interesnem področju. To konkretno pomeni, da dajemo pri izvajanju programa velik poudarek na individualnem obravnavanju otrok, spodbujanju njihovih močnih področij in njihovega osebnostnega razvoja. Delujemo timsko, mrežno in na nivoju celotne šole. Spodbujamo odprto komunikacijo, tako z učenci, starši kot tudi z zaposlenimi.
Dokaz, da smo uspešni, je visok uspeh naših otrok v srednjih šolah in komentarji staršev ter otrok, ki se vračajo nazaj na našo šolo in se ponovno aktivno vključujejo v dejavnosti.
Vidni dosežki šole:
- prva nagrada slov
enskega natečaja “Evropa v šoli”;
- 10 zlatih priznanj v znanju na državnem nivoju;
- vsa leta uvrstitev v državni vrh v košarki;
- državno priznanje za šolsko gledališče;
- čez 90% otrok v vsaj 1 interesni dejavnosti, ki so za učence večinoma brezplačne;
- 65% otrok v več kot dveh dejavnostih;
- 80% otrok osvoji letno bralno značk.
VB: Poznani ste po programu za nadarjene učence. Nam lahko o tem poveste kaj več?
GH: Z namenom načrtnega dela z nadarjenimi učenci sem zaposlila psihologinjo, ki vodi delo v 1. in 2. triadi, v 3. triadi vodi delo pedagoginja. Evidentiranje nadarjenih učencev poteka od pričetka šolanja dalje, in sicer v sodelovanju z učitelji, starši, svetovalnimi delavci in popolnoma vsemi učitelji. Prezrt ne sme biti noben učenec. Za vsakega nadarjenega učenca nato izdelamo individualen načrt, katerega sooblikujejo, poleg pedagogov in psihologov tudi starši. V 1. triadi (1., 2., 3. razred) vse učence opazujemo, vključujemo v dejavnosti in jih vsako leto evidentiramo. Novost je tudi ta, da evidentirani učenci v 2. triadi (4., 5. razred) sistematično obiskujejo delavnice za nadarjene. Pričeli smo izvajati tudi delavnice oz. intervizijske skupine za starše nadarjenih otrok. Ta del zaključimo s končnim izletom, ki se jih udeležijo tudi starši. Za 3. triado (6. do 9. razred) pa je ključni poudarek na vključevanju učencev v vse oblike tekmovanj.”

VB: Kot ste že omenili imajo pomembno vlogo pri uspešni šoli učitelji. Kako jih motivirate?
GH: Prvi pomemben korak je že v fazi zaposlovanja. Iščem drugačne ljudi. Ljudi z življenjskimi izkušnjami, ki uživajo v svojem delu in poleg strokovnih znanj prinesejo s sabo tudi dodatna znanja za razvoj interesnih dejavnosti. Za vsakega si vzamem čas; začela sem z letnimi razgovori, osebno jih obiskujem tudi na hospitacijah. Veliko se pogovarjamo o vrednosti in vsebini njihovega dela. Na osnovi povratnih informacij redno izboljšujemo tako podajanje snovi kot naše horizontalno in tudi vertikalno sodelovanje. Omogočeno jim je tudi izobraževane v smislu osebnega in strokovnega razvoja.

VB: Poleg razvoja odnosov z učenci in učitelji pa veliko vlagate tudi v odnos s starši in lokalno skupnostjo. Kakšne so vaše izkušnje?
GH: Pomemben stik s starši je naša “Šola za starše”. Pri tem, poleg družabnih srečanj (pikniki, nastopi, zbiralne akcije) in rednih strokovnih srečanj na šoli (5 dni po 2 šolski uri/leto), kot izobraževalni kanal uporabljamo tudi javne medije, npr. lokalno televizijo. Na tradicionalnem zaključku šole se zbere več kot 1.000 ljudi. Pomemben del dobrega odnosa s starši pa so tudi redne ankete o zadovoljstvu, njihova sistematična analiza in program izboljšav.

VB: Kaj pa lokalne skupnosti?
GH: Poskušamo biti čim bolj aktivno udeleženi tudi v utripu lokalne skupnosti. Veliko delam na usklajevanju programov s Centrom za razvoj Litija (RCL), Obrtno zbornico, gimnazijo, z mediji in lokalnimi podjetji. Predvsem sodelujemo na različnih prireditvah, združenjih, sejmih. Strokovnjake, zaposlene na šoli, motiviram tudi za prevzemanje dodatnih del iz svojega strokovnega področja; tako so profesorice angleščine prevajale promocijski letak za sosednjo občino, profesorice slavistke občasno lektorirajo gradiva zunanjih institucij, zunanje strokovnjake povabimo na roditeljske sestanke s starši (poklici, strokovna predavanja), profesorji Podružnice s prilagojenim programom in ostali strokovni delavci vodijo počitniške delavnice s prizadetimi odraslimi osebami (društvo Sožitje). Sodelujemo z Mladinskim centrom – obisk učencev devetošolcev, likovne razstave del učencev in učiteljev itd.. Gledališka skupina sodeluje s predstavami na občini, na banki,…Naši otroci in zaposleni so redno vključeni v vse prireditve na lokalnem nivoju.”

VB: Vse, kar opisujete je odlična osnova za razvoj inovativne miselnosti (odprtost, vpetost, horizontalno povezovanje, izmenjava znanj in izkušenj, sodelovanje). Ali je inovativnost med zaposlenimi in učenci tudi osmišljena ali se dogaja spontano?
GH: Zelo se trudimo, da bi jo zavestno razvijali. Ves čas poudarjamo, da želimo biti in smo drugačni. Z učitelji se trudimo, da zakonsko določene programe in usmeritve nadgradimo, presežemo z optimalno podporo vseh talentov, ki jih imamo - v dobro naših otrok in ostalih, s katerimi sodelujemo. Ponosni smo na naš dopolnilni program, pri katerem je delo naravnano na inovativnost kot vrednoto. Veliko delamo v mešanih timih s profesorji različnih profilov. S tem omogočamo otrokom širši in celovitejši vpogled v teme in področja dela, ki jih pri dejavnostih pokrivamo.
Učitelje in ostali strokovni kader ves čas vzpodbujam, da se razvijajo, tako na njihovem osnovnem področju dela kot tudi za dejavnosti, ki jih pokrivajo. Zelo je zaželeno, da nadaljujejo formalen študij (magisterij).
VB: Ste tudi prva šola v Sloveniji, ki je odprla svoja vrata programu InJo (op. innovation journalism - inovacijsko novinarstvo) za osnovne šole, ki se je začel izvajati pred 3 leti v okviru projekta “Litija, inovativna lokalna skupnost”. Zakaj ste se za to odločili?
GH: Ta program nas je zelo pritegnil. Izveden je kakovostno in odgovarja na našo pravo potrebo. Šibka točka šol je komunikacija v prostoru. InJo nam je ravno pri tem pomagal. Učimo se opazovati okolje, ga razumeti. InJo mi je pokazal, da je potrebno otroke vzpodbujati v odprtosti navzven, povezovanju in drznosti. Kot posledico opažam postopno izboljševanje naših komunikacijskih tehnik, komunikacijskih veščin in pristopov. Še posebej se nam to pozna v odnosu do (lokalnih) medijev. Odprla se nam je možnost, da potenciale iz predrznosti preoblikujemo v drznost na prijeten način. Otroci so največ pridobili na samozavesti in večjemu razumevanju prostora, v katerem živijo.
Oblike internega komuniciranja na šoli:
Sprotno preverjanje učinkovitosti izvajanja ciljnega vodenja, letni razgovori, jutranji “brief” s pomočnikoma, 1x tedensko ožji in 1x tedensko širši kolegij, 1x tedensko sestanek z učitelji vseh programov, timsko letno planiranje (preko celega leta zbiramo ideje), tematske okrožnice za zaposlene, 1x mesečno redni sestanek učiteljskega zbora, 1x tedensko “dan odprtih vrat” po predhodno ob
javljenem urniku za posamezna področja, predalniki za vsakega učitelja, pisno (elektronsko) komuniciranje v času med 08:00 in 12:30, ko velja “mir na šoli”.
VB: Kaj želite sporočiti slovenskim managerjem?
GH: Vodenje šole je kompleksno in odgovorno delo, ki zahteva ogromno vlaganja v delo z ljudmi. Glede na to, da smo prva faza v procesu sistematičnega razvoja znanj in sposobnosti vsakega posameznika/ce, torej vseh bodočih zaposlenih, bi bilo za vse koristno, če bi več sodelovali. Izkoristila bi to priložnost in sprožila pobudo za srečanja managerjev v gospodarstvu in negospodarstvu z namenom izmenjave dobrih praks, tehnik, pristopov ter zajema razvojnih pobud.

VB: Kakšno je vaše sporočilo širši skupnosti?
GH: Najpomembnejša stvar, še zlasti če si vodja, je srce. Če delaš pristno, so uspehi neizogibni. Prav v razvoju notranje motivacije lahko najdemo razloge za smele uspehe Slovenije. Slovenske šole so v primerjavi s tujino manjše. Vsi se med seboj poznamo, zato lažje sodelujemo in se hitreje dogovarjamo za uvedbo potrebnih sprememb. Morda lahko navdih najdemo v citatu Paul von Heyse-ja: » Kadar si glava in srce nasprotujeta, na koncu odloči srce. Uboga glava vedno popusti, saj je pametnejša.«

VB: Majhnost je torej lahko tudi prednost?

GH: Ja, če jo tako razumemo.

Še ena zgodba ki odpira vrata do skrivnostnih receptov uspešnih skupin, organizacij, posameznic/kov. Za pragmatičnimi modeli, strukturami in diagrami se skriva neizmeren vir ustvarjalnosti, želje po razvoju, napredku delčka in celote. Še en dokaz več, kako bogat je slovenski prostor s srčnostjo, vizijami in pravimi rezultati. Ko bi le imeli več priložnosti, da bi se slišali in z bogatimi izkušnjami krepili naš skupni socialni kapital. Vsak delček šteje. Morda bo pobuda po močnejšem horizontalnem povezovanju ustvarjalcev prostora navdihnila tudi vas. Vse dobro.

V imenu Vibacom tima,

Violeta Bulc

Reblog this post [with Zemanta]

nedelja, 31. avgust 2008

Inovativni preboj, ki podira slovenske tabuje

Zemanta. Zgodba bi bila lahko le ena izmed zanimivih poslovnih utrinkov, če ne bi že v svoji osnovi podirala kar nekaj slovenskih tabujev. Samo slednje jih uvršča med odlične primere inovativnih prebojev:
  • Od začetka sta ustanovitelja razmišljala globalno. Nista iskala najprej potrditve doma, ampak sta vstopila v mednarodne vode takoj v prvem koraku. Kot bi poslušala nasvete prof. Jose Santosa, ki nas je vzpodbujal, da najprej uspemo v tujini in presežemo zastareli model, ko so si korporacije najprej utrdile položaje doma, potem pa model kopirale v svet, in pozabile na čudoviti spekter drugačnosti, ki jo nudi globalna zgodba.

  • Razvijati sta začela produkt, ki bi zadovoljil ciljne globalne niše in navdušila tuje semenske in rizične investitorje. Rešitev, ki sta jo razvijala, ni nastala iz strasti ali izključno notranjega navdiha, ampak kot kombinacija racionalnega, pragmatičnega razmišljanja, všečnosti, mladostnega entuziazma, želje po uspehu in razumevanja potreb tistih, ki sta jih hotela pritegniti v svoj poslovno-razvojni cikel. Pristop, ki ga danes vzpodbujamo pri vseh poslovnih okoljih: »Razumi svoje sposobnosti, razumi ciljni trg in ga začni hraniti s produkti in storitvami/rešitvami, ki jih bodo opazili, cenili in plačali.


Osnovni intervju, ki je pred vami, se je zgodil že v začetku maja 2008. Dinamika vsakdanjega ritma je besedilo držala v ozadju. Medtem se je zgodilo veliko pomembnega, vrednega. Med drugimi je bila njihova zgodba objavljena na spletnem časopisu VentureBeat, Finance so o njih objavile zanimiv članek, bili so člani okrogle miza na konferenci o inovacijskem novinarstvu in komuniciranju "Stanford po Stanfordu 2008".Pa smo se vseeno odločili, da dodamo še en impulz za razumevanje njihove zgodbe. Izpustili smo poslovne podrobnosti, ki si jih lahko preberete na njihovih straneh, ali najdete na internetu, izpustili smo splošno znane resnice o uspehu, impresivnih finančnih injekcijah. Tu je Zemanta, za katero morda še niste slišali.

Intervju z Zemantovci

VB: Kdo ste Zemantovci?
Z: Skupino sva ustanovila (op. govori Andraž) z Boštjanom pred 1 letom. Ko smo šli v mednarodne vode, smo se okrepili z dodatnimi člani. Najprej z Alešem, direktorjem, ki smo ga potrebovali za strategijo rasti. Namig za direktorja smo dobili tudi v Angliji, kjer smo se potegovali za pozornost finančnih vlagateljev. Bili smo premladi in potrebovali smo nekoga s poslovnimi izkušnjami. Trenutno smo zrasli na 10 sodelavcev, a zaposlujemo dnevno (op. intervju je bil opravljen v začetku maja 2008). Kot skupina smo še vedno precej mladi, na trenutke celo premladi. Zato se zdaj krepimo z izkušnjami. Mladost nam je pomagala, da smo marsikaj naredili z glavo skozi zid, za stabilizacijo pa potrebujemo še kaj več.

VB: Kaj vas povezuje?
Z: Vsak ima malo svojega motiva. Privlači nas vizija globalne zgodbe. Priložnost soustvarjanja in uresničevanja vizije na odgovoren način na dolgi rok.


VB: Kako do inovativne ideje?
Z: Čisti začetek beleživa pri najinem skupnem delu na RTV Slovenija. Tam sva spoznala in na svoji koži občutila izzive obvladovanja tekstov. Velike količine tekstov. A za naju je bil gotovo prelomen projekt “odprti kop” skozi katerega sva odkrila povsem novo področje dela vezanega na podnapise za gluhoneme. Ko sva najino rešitev končala, sva ugotovila, da česa takega ni še nihče na svetu naredil. Vsaj ne na nivoju produkcije. Ko sva projekt tudi prodala, sva vedela, da je logika in znanje, ki sva ga ob tem nadgradila in pridobila, uporabno tudi na drugih področjih. Idejo sva razvijala in po različnih reinkarnacijah je prišlo do trenutnega orodja, ki vsakemu piscu internet vsebin pomaga pri pisanju in bogatenju vsebin (avtomatsko povezovanje s sorodnimi vsebinami).

VB: Kako do realizacije?
Z: Ideje niso zastonj, jih je pa zelo veliko. Vendar to ni dovolj. Da pripelješ idejo do realizacije, ji moraš biti resnično predan. Hkrati moraš imeti močno voljo in veliko vztrajnosti, da zdržiš tempo, ki je potreben, da prideš do rezultatov.Tim in predanost ideji je bilo tudi odločilno pri gradnji zaupanja pri investitorjih, da bomo res pripeljali do uspešnega zaključka.

VB: Tovrstni projekti so torej več kot redna služba?
Z: To je tipično projektno delo. Mesece osredotočenega dela na eni sami stvari, ob tem pa se ves čas prilagajati razvoju okolja, novih orodij, Net-a. Net je živa stvar, ves čas v fazi transformacije. Raje ne omenjam vseh neprespanih noči, izpuščenih študentskih zabav in žurov… Ko te ena ideja tako potegne, kot je naju, ni časa za nič drugega.

VB: Kako sploh prideš do potrebnih znanj za tovrstne inovativne preboje?
Z: Eden od pomembnih virov je gotovo praksa, delavno okolje v katerem deluješ. Na ta način sva midva pridobila veliko tehnoloških in organizacijskih znanj. Skupaj sva se krepila na RTV-ju, v Kiberpipi, pa na manjših projektih, kjer sva malo zaslužila. Tudi znanja sva pridobivala od vse povsod: na fakulteti, IJS-ju, prebrala sva vse, kar nama je prišlo pod roko in verjela sva, da sodi v najin koncept razmišljanja.

VB: Sta z Boštjanom tudi stanovska kolega?
Z: Ne. Prav najina raznolikost, Boštjan je filozof in jaz FRI (op. Fakulteta za računalništvo in informatiko), je bila pri razvoju idej in iskanju izzivov pomembna: drugačni zorni koti, izkušnje, modeli razmišljanja. Obema pa je skupno, da ves čas preizkušava svoje ideje in videnja, zagrabiva vsako priložnost, ki vodi v nekaj novega. Oba tudi verjameva, da se moraš ukvarjati z res norimi idejami, da si upaš pogledati res daleč, saj ti kmalu postane jasno, da se da vse v neki obliki tudi izvesti.

VB: Ali ste imeli kake mentorje, vzornike?
Z: Seveda. V vakumu se ne da delati. Zgubiš perspektivo. Pogovarjali smo se z različnimi strokami (financiranje, investiranje, vodenje podjetij, kreativci, ki ocenjujejo uporabniško izkušnjo), še posebej na tistih področjih, kjer sva bila začetnika.


VB: Zakaj najprej tujina?
Z: Priložnost. To je bila ideja že od samega začetka. Priložnost sva videla le v globalnem pristopu in stikih v tujini. Seveda pa se ta naveza s tujino brez dobrega produktu ne bi zgodila. Pojavljali smo se na več natečajih (sistematično). Uspelo nam je v Londonu. S tem smo si odprli vrata v svet. Nato je sledila nagrada RedHerring. Potem pa so se stvari začele odvijati po principu snežne kepe.

VB: Ali lahko pridobiš pozornost vlagateljev le z idejo?
Z: Ko se gre po denar, je potrebno vedno imeti tudi kaj za pokazati; prototip, nekaj, kar deluje.

VB: Je za vas delo strast, ali le ena od aktivnosti, ki jo počnete?
Z: Kot ekipa poskušamo najti pravo razmerje med strastjo in razumom. Težimo k temu, da nastopamo z razumom, ko se poskušamo izogniti tveganjem, in s strastjo, ko v tveganja vstopamo.

VB: Kdo so vaše stranke? Kako se odzivajo?
Z: Imela sva tehnologijo in konkretne sektorje, kam se lahko tehnologija plasira. Preko tega sva opredelila potencialne investitorje in potrebne povezave ter generični ciljni segment.

VB: Kaj pa zdaj?
Z: Zdaj so razmere in ciljne stranke že bolj izdelane. Delamo predvsem na scenarijih. V naslednjem letu nam je ključno, da preigramo različne scenarije na trgu in ugotovimo, kje bo dodana vrednost največja. Računamo, da bomo imeli želene podatke in spoznanja do konca leta. Potem pa s fokusom dalje.

VB: Kaj vaša rešitev pomeni za Interent okolje, za blogerje? Ali ima kakšne širše posledice na razvoj Interneta kot koncepta? A so vas že začeli uporabljati kot osnovo za nadaljnji razvoj?
Z: Smo na točki, ko računalniki začenjajo že razumevati potrebe ljudi. S tem so vse bolj koristni. Če gledamo širše: podatkov o ljudeh in njihovem delu je na Net-u vse več, zato je možno, da nas bo računalnik samodejno poslal na intervju za novo službo, na zmenek, nam predlagal počitnice. Del procesa, ki to omogoča, rešujemo mi. Seveda je na tem mestu smiselno vprašanje, kakšen računalnik sploh hočemo. Računalnik, ki mu vedno znova vse razlagamo od začetka (kaj želimo, koliko…), ali računalnik, ki mu le posredujemo izziv/potrebo in sam predlaga rešitev, ki jo v nadaljevanju le še korigiramo.


VB: Pa vi? Kam in kako naprej?
Z: Trenutno poskušamo delovati bolj na operativni ravni. Strniti vrste. Ugotovili smo, da lahko planiramo okoli 6 tednov v naprej, potem se nam pogoji že toliko spremenijo, da stare odločitve nimajo več smisla. Naša želja je, da si čim prej zagotovimo prisotnost na zahodni obali ZDA, in sicer preko financerjev in partnerskih mrež.

VB: Kaj je za vas Internet?
Z: Internet je spremenil to, da ljudje z zelo ozkimi interesi na globalnem trgu lahko delujejo v okviru skupin (na lokalnem nivoju so izjeme, v globalu so skupina). Prvi večji primer tega je bil Linux, še večji fenomen je Wikipedija. Eden glavnih izzivov Net-a, da se ne “razproda” in uklešči med interese javnosti, držav in podjetij ter posameznikov. To je potrebno ves čas spremljati, saj se lahko prevesi v monopole (oligopoly), ki pa bi vso to inovativnost zatrli. Že danes pa vemo, da se nam dogaja vse večja preplava informacij, ki jih je potrebno filtrirati in urejati… Tu je naše mesto, ne bo nam zmanjkalo dela.

VB: Kako pa je s »copyrights« - avtorskimi pravicami?
Z: Copyrightovci in upravljalci omrežij. Obstajata dve generični točki pobiranja “mostnine” na Net-u. Pri uporabi naše rešitve se seveda ves čas s tem srečujemo. Ko predlagamo povezavo na blogu stranke, moramo biti prepričani, da jo uporabniki lahko uporabljajo brez kršitve avtorskih pravic, oziroma lastnika bloga opozorimo, da jih je potrebno, v primeru uporabe, urediti, oziroma pod kakšnimi pogoji jih lahko uporablja. Koristniki Net-a se moramo počasi naučiti, da ni vse zastonj. Tu je še veliko dela in tudi poslovnih priložnosti.

Prava strategija, v pravih rokah. Da bi jim le še čas služil. Pristop ekipe je dovolj pragmatičen, da jim lahko uspe rast in razvoj tudi na dolgi rok. Verjetno jim bo glavni izziv ustrezen kader, ki bo razumel in se poistovetil z razumom in strastjo, ki so ju Zamantovci vgradili v svoje jedro. Vredno je spremljati njihovo zgodbo.

Violeta Bulc in Vibacom tim
Reblog this post [with Zemanta]