sreda, 13. junij 2012

Zelena ekonomija postaja vidna (tudi v številkah)

Zelena ekonomija je vidna v procentih. Pojavlja se na seznamu ključnih akterjev BNP držav, Evropske Unije, v korporativnih poročilih. Postaja zmagovalna strategija multinacionalk in gonilo razvoja lokalnih ekonomij. Lokalna samooskrba s hrano in energijo iz vrst avantgarde prehaja v vsesplošne logične rešitve. Prve pozitivne izkušnje vzpodbujajo ljudi, da se ozrejo po lastnih virih (kot je les v Sloveniji) in jih kapitalizirajo v vrednost zase in širšo globalno skupnost. Trajnostni razvoj in model cvetočega planeta sta razumljiva koncepta, ki se vztrajno širita na vse nivoje našega življenja in delovanja. V Sloveniji je že mnoga leta nosilec prebojnega razumevanja človeškega vpliva na razvoj Planeta, trajnostnih politik in njihovo vmeščanje v lokalno življenje, Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere, nevladne organizacije za trajnostni razvoj v Sloveniji. Najnovejša dogajanja na področju zelene ekonomije, pobude in stanja zavesti za blaginjo Planeta Zemlja, bomo pogledali skozi njene oči. To je njena zgodba.

V: "Sektor evropske eko industrije raste za osem odstotkov na leto in je že leta 2008 dosegel 319 milijard evrov prometa, kar je bilo že 2,5 odstotka evropskega BDP in več, kot so imele prometa jeklarska, avtomobilska industrija in industrija zdravil..." kakšen občutke v tebi vzbuja to sporočilo, ki je bilo objavljeno v Delu, v članku Boruta Tavčarja?

Vida: Ti podatki ne presenečajo in so lep izraz dogajanja v zadnjih petih letih: po propadu podnebne konference v Koebenhavnu leta 2009 se je pozornost iz mednarodnega težišča preusmerila na nacionalno oz. regionalno raven in na podjetniške priložnosti. V ospredje stopa Kitajska, ki je prepoznala, da po razvojnem modelu zahodne civilizacije ne more do blaginje za svojo milijardo prebivalcev brez usodnega globanega vpliva. Iščejo nove pristope… to so našli v zeleni ekonomiji, ki kaže velike potenciale rasti, hkrati pa ostaja v okvirih nosilne sposobnosti planeta. Se pa bojim, da bomo mi iz teh tokov in priložnosti povsem odrinjeni na obrobje, če Slovenija zavestno ne vstopi v ta novi tok. Ne le, da imamo odlične naravne in človeške potenciale za zeleno paradigmo razvoja; na tej točki se lahko povežemo tudi kot narod. Ta misel oz. vizija me res navdihuje: kako lepo bi naša generacija osmislila svoje delovanje!
mag. Vida Ogorelec Wagner, univ. dipl. inž. arh. z magistrsko diplomo MFA za temo Vpliv oblikovanja na okolje, Academy of Art College, San Francisco, ZDA. 1989-93 samostojna oblikovalka/urednica, 1993-94 svetovalka ministra za stike z javnostmi na Ministrstvu za okolje in prostor. Od 1995 ustanoviteljica in direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, kjer je vodila vrsto nacionalnih in mednarodnih projektov. Leta 2006 je na usposabljanju v Nashvillu, ZDA pridobila licenco za izvajanje multimedijskega predavanja Ala Gora o podnebnih spremembah, na katerem temelji dokumentarni film Neprijetna resnica. Leta 2008 se je udeležila programa Climate Leadrship Programme na Univerzi v Cambridgu, 2009 pa seminarja Carbon Footprinting Masterclass v Oxfordu. Sodelovala je pri prvih izračunih ogljičnih odtisov za slovenska podjetja in organizacije.
V: Koliko je slovenska javnost, še posebej poslovna, po tvojem občutku že ozavestila te priložnosti?
Vida: Med majhnimi, dinamičnimi podjetniki opažam veliko več prepoznavanja globalnega dogajanja in tudi neposrednih priložnosti. Gre za množico razpršenih pobud, kot nekakšna vitalna podrast - še najbolj na področju energetike, kjer so neposredni prihranki razvidni že danes. Dobro je, da pobude vztrajno rastejo - tudi v občinah in seveda v nevladnih organizacijah, a zaenkrat so še v senci velikih gospodarskih, predvsem industrijskih akterjev. Občutek imam, da večina naših velikih gospodarstvenikov zelene teme še vedno vidi predvsem kot grožnjo in blokira pobude v podporo zelenemu preboju. To se je lepo pokazalo ob pripravi podnebnega zakona in strategiji za prehod v nizkoogljično družbo, pa seveda tudi pri podpori izgradnji TEŠ6.

V: Kateri instuticionalni vzvodi so pri nas še šibki za razcvet zelene ekonomije? Kdo so nosilci, ki še niso upravičili svojega poslanstva pri ustvarjanju pogojev za družbeno blaginjo?
Vida: Od vseh akterjev so prav prevladujoče politične stranke tiste, ki aktualno dogajanje še najmanj razumejo in nikakor nočejo prepoznati priložnosti, ki jih zeleni razvojni preboj lahko prinese tudi za oživljanje gospodarske rasti in izhod iz krize. To je res presenetljivo, saj so dokumenti Evropske unije jasni – npr. “Podnebno-energetski sveženj”, pa tudi “Strategija Evropa 2020”, ki vodi v pametno, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast. Tudi nova “Finančna perspektiva EU za obdobje 2014-2020” bo usmerjena v doseganje teh ciljev.
Najmočnejši vzvodi za zeleni preboj so nedvomno ekonomski, saj delujejo v okvirih tržnih mehanizmov zelo neposredno, brez zapletene zakonodaje.  Na tem področju je najbolj celovit koncept zelena davčna reforma, ki pomeni ukinjanje okolju škodljivih subvencij, predvsem pa prenos fiskalnega bremena z dela na obdavčenje onesnaženja in prekomernega črpanja naravnih virov. Prav na to temo bomo septembra na Umanoteri organizirali posvet in gostili Kaia Schlegelmilcha svetovno priznanega strokovnjaka za zeleno davčno reformo.


Slika: Vida Ogorelec Wagner
Vir: osebni arhiv

V: Kaj pa civilna družba? Ali je tudi tu še priložnost za okrepitev njene vloge na poti celovitega uvajanja trajnostnega razvoja in cvetoče družbe?
Vida: Vsekakor! Navkljub majhnosti, je naša moč v potencialih povezovanja in delujemo kot katalizatorji, ki spodbujamo procese. Naša prednost je dolgoročni pogled, kar je za trajnostni razvoj nujno - v nasprotju s politiko in podjetji, ki jim časovne horizonte omejujejo letne bilance in štiriletni mandat. Naš motivacijski pogon ne izvira iz dobička ali iz oblasti, temveč temelji na vrednotah in poslanstvih organizacij. Mnogi opravimo tudi veliko prostovoljnega dela.

V: Kaj pa posameznik/ca? Kakšna je vloga posameznika v zelenem evolucijskem preporodu?
Vida: Posamezniki bomo imeli vsekakor odločilno vlogo. Vsak, vsaka na svoj način. Če osmislimo svoje osebne potenciale z vrednotami, soustvarjamo  in podpiramo zeleno ekonomijo, se povezujemo s podobno mislečimi, bo tista vitalna zelena podrast rasla še hitreje. Srečujem vse več ljudi, tudi v poslovnem svetu, ki iščejo drugačno poklicno pot, ki jim bo prinesla več osebnostne izpolnitve. Prav zdaj smo v zanimivem zgodovinskem trenutku, ko čutimo, da smo na pragu velikih prelomnic in občutek imam, da bo evolucijski preskok v družbi odraz množice osebnih preskokov. Zelen preboj ni edina, je pa pomembna, preživetvena sestavina teh velikih premikov.

V: 19.junija Umanotera s partnerji v okviru »Plana B za Slovenijo« pripravlja  konferenco »Odpiramo prostor za zeleni razvojni preboj«. Kakšen je njen namen? Kaj želite z njo doseči?
Vida: Ja, res je. Na  dan pred začetkom Konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio +20) želimo povabiti vse akterje slovenskega prostora, k aktivnemu razmišljanju in udejanjanju zelenih priložnosti:
•    Pozicionirati programe za zeleni razvojni preboj kot nosilno razvojno vizijo v slovenski strukturni politiki za novo finančno obdobje EU 2014–2020.
•    Potrditi obstoječa in ustvariti nova strateška partnerstva.
•    Skupaj evidentirati nadaljnje korake in ukrepe za podporo izvedbi šestih programov zelenega razvojnega preboja.
Danes je pomembno graditi na tistem, kar imamo skupnega. Za 6 programov zelenega razvojnega preboja smo zaznali visoko stopnjo družbenega soglasja, saj razvojni preboj omogočajo na način, ki nas vrača v večje družbeno in okoljsko ravnovesje. Izhajajo iz slovenskih strateških virov in priložnosti. Prinašajo priložnosti za nova delovna mesta, ponujajo priložnosti za ustvarjanje dodane vrednosti in inovacijske preboje. So projekti "ekonomije smisla", saj odgovarjajo na temeljne izzive našega časa in potrebe prihodnjih generacij.
6 programov zelenega razvojnega preboja: prehranska samooskrba s poudarkom na zdravi hrani in ekološki pridelavi; vrednostna veriga predelave lesa; energetska prenova javnih in zasebnih zgradb; prehod na obnovljive vire energije; modernizacija železniškega omrežja s poudarkom na drugem tiru in primestnih povezavah ter  gospodarnost z viri s poudarkom na snovni učinkovitosti.
V: Naslednji dan pa se začenja konferenca ZN o trajnostnem razvoju (RIO +20)? Kakšen pomen ima konferenca za naš Planet? Kakšno je sploh stanje planetarne zavesti na področju zelene evolucije in še posebej zelene ekonomije?
Vida: Vse kaže, da letošnja konferenca ne bo tako odmevna, kot je bila tista pred dvajsetimi leti, ki je bila res zgodovinski mejnik –sprejete so bile Agenda 21 in štiri pomembne mednarodne konvencije. Odvijala se bo v senci gospodarske in finančne krize, a prav v tem je njena priložnost – da opozori na potenciale zelene rasti kar je njena osrednja tema.

O univerzalni planetarni zavesti pa težko govorimo dokler so na svetu razlike med bogatimi in revnimi dramatične in dokler se velik del sveta vsakodnevno bori z osnovnimi preživetvenimi težavami. Medtem, ko pretirana potrošnja razvitega sveta že resno ogroža planetarno ravnovesje, predvsem podnebno. Kot sva že uvodoma omenili, se težišče razvoja, tudi zelenega, seli na Kitajsko, pa tudi Brazilijo in Indijo.

V: Ali lahko govorimo o novi eko civilizaciji?
Vida: To je pozitivna vizija prihodnosti. Že za mojo generacijo si sploh ne morem zamisliti dostojne prihodnosti, ki bi ne bila po načelih trajnosti in upoštevanja ekosistemskih nosilnih sposobnosti. In prav te omejitve so lahko tisti vzvod, ki nas bo zelo konkretno spodbudil k preskoku na višjo stopnjo zavesti in bivanja, kjer bo rast predvsem v osebnostni, kulturni, torej duhovni sferi – ki pa ne pozna meja.
Na svetu, kjer nas živi že sedem milijard, je dologoročno preživetje možno le ob upoštevanju Gandijevega načela, da je dobrin dovolj za vse potrebe vseh ljudi, ne pa tudi za ves pohlep nekaterih.

V: Kakšna je in bo vloga Umanotere pri razvoju nove zelene zavesti v Sloveniji?
Vida:
Na Umanoteri nenehno iščemo nove poti in priložnosti, da bi spodbujali prehod proti trajnostni viziji Slovenije, kot vzoru drugim v Evropi in svetu. Delujemo na treh strateških področjih – od zgoraj navzdol deluje področje teorije in politike trajnostnega razvoja, od spodaj navzgor področje prakse, obe pa podpira tretji steber I2O (Informiranje, izobraževanje in ozaveščanje).  Predvsem je naša vloga bila in ostaja povezovalna in naša specialnost je celovit pogled.

V: Kateri bi bili priporočljivi viri za širjenje znanja in razumevanja pomena in daljnosežnosti sprejetih oziroma zamujenih odločitev za dosego cvetočega planeta in sodobne eko civilizacije?
Vida:
To pa ni tako enostavno, saj ima vsakdo svoje področje zanimanja in delovanja. Tako, kot pri izboru glasbe. TED Talks so vedno dobra izbira z bogato in pestro zbirko inspirativnih nastopov, tudi na eko-področju. Tu pa je še nekaj knjig: Natural Capitalism: Creating The Next Industrial Revolution, Paul Hawken; Upsizing: The Road to Zero Emissions, More Jobs; More Income and No Pollution, Gunter Pauli; Blue Economy-10 Years, 100 Innovations, 100 Million Jobs, Gunter Pauli; Biomimicry: Innovation Inspired by Nature, Janine M. Benyus; Cradle to Cradle: Remaking the Way We Make Things, Michael Braungart; Climate; Capitalism: Capitalism in the Age of Climate Change, L. Hunter Lovins; The Ecology of Commerce, Paul Hawken; HEAT, George Monbiot.

V: Sklepna misel?
Vida:
Namesto sklepne misli pa bi rada opozorila na absurd, ki se je zgodil v Sloveniji v odnosu do okoljskih izzivov in priložnosti: Vlada RS pospešeno ukinja medsektorske in "multistakeholeder" institucije. Pred kratkim je bil s sklepom vlade ukinjen Svet za trajnostni razvoj, ukinja se Svet za varstvo okolja v parlamentu, s 1. aprilom ukinjena Vladna služba za podnebne spremembe. Kje je naša vizija?
V luči vsega povedanega pa še dodatno povabilo k vključevanju v dnevne aktivnosti pri izvajanju Plana B ter k vsakodnevni ekološko osveščeni drži.


Ne zatiskajmo si oči pred blaginjo.

Hvala Vida,

Violeta


 Napovednik dogodkov: