Sistemsko in holistično razmišljanje – vodič k cvetočem planetu

Brez odmora vztrajamo na sledi emocionalno in duhovno bogatejšega sveta, ki bo omogočil uravnotežiti znanost in izredne dimenzije. Zavestna želja, da bi svojo civilizacijo pomaknili korak naprej v dojemanju individualizma in kolektivizma ter med njima vzpostavili ravnotežje, dobiva na znanstveni, osebni, strukturni in filozofski ravni vedno večji življenjski pomen. Vpliva na naše dojemanje družbe, poslovnosti, odnosov in pomena življenja. Preoblikuje metodologije, rešitve, vizije in vrednote vedno večjega števila ljudi na našem Planetu, v lokalnih skupnostih in družbenih krogih. Ali obstaja kaj takega, ki bi vodilo vse to? Kaj bi lahko postal nov način razmišljanja? Da bi si podrobneje pogledali eno od možnosti, s katero se bomo morda soočili v prihodnosti, smo se pogovarjali z Alexandrom Laszlom, sistemskim znanstvenikom, humanistom in človekom, ki navdihuje s svojimi idejami.

 Slika: Alexander Laszlo

 Vir: osebni arhiv

V: Kdo je Alexander Laszlo (AL)?
AL: Jaz sem alkimist in vorticist. Kot vorticist sisteme postavljam na glavo. Ko pretehtam možnosti, ali bi lahko bilo kaj drugače, vedno pomislim »zakaj pa ne?« - zakaj se ne bi mogli odločiti za cvetoče (thriving) življenje? Prispevati k prihodnosti, ustvariti novo priložnost ali poboljšati odnose. Kot alkimist poskušam najti dinamične harmonije, to je, pogoje, ki omogočijo, da se kolektivno cvetoče razvijamo.

Short CV:
Alexander Laszlo, Ph.D., is co-founder and President of Syntony Quest and former Director of the Doctoral Program in Management at the Graduate School of Business Administration & Leadership (ITESM), Mexico.  As Professor of Systems Science and Evolutionary Development he currently teaches at a variety of MBA and Doctoral programs internationally, and is President Elect for 2013 of the International Society for the Systems Sciences (ISSS).  He has worked for UNESCO, the Italian Electric Power Agency, and the U.S. Department of Education, has held visiting appointments with the London School of Economics and the European University Institute, and has been named a Level I Member of the National Research Academy of Mexico (SNI).  He is on the Editorial Boards of three internationally arbitered research journals, recipient of the Gertrude Albert Heller Award, the Sir Geoffrey Vickers Memorial Award, and the Förderpreis Akademischer Klub award, author of over sixty journal, book, and encyclopedia publications, and a 5th Degree Black Belt of traditional Korean Karate. Vir: Wikipedia

V: Kakšne izkušnje ste dobili pri zasledovanju teh ciljev?
AL: Moja izkušnja je presenetljiva. To, kar vznikne, ni toliko pomembno, kakor samo pogovarjanje o njem in sam ples vznikanja. Omogoči nam, da se hranimo, to je pomembno. V osnovi se učim »plesati« ples, ki ga narava že ves čas pleše.

V: Kaj žene vašo strast?
AL: Moja strast je točka, v kateri se povezujejo tri glavne stvari: prva je holistično bivanje (proces), druga transcendentalna zavest (ki je empatična, sočutna, vključujoča), tretja pa je vznik duhovniške naravnanosti (currating emergence) (ko se človek dojame kot uslužbenec Planeta, zadolžen za razvijanje pogojev za cvetočo rast).

V: Kje in na kakšen način izražate svojo strast, vizije in sanje?
AL: Zanimajo me tiste dejavnosti in vzajemno delovanje, v katerih je v ospredju protopija (ne gre za utopijo, ideal, toda tudi ne samo za prenašanje vrednosti /ekstrapolacijo/ iz trenutne realnosti, gre za možni prostor, v katerem bi se lahko razvila uresničljiva in funkcionalna družba, za dinamiko sodelovanja). Na primer oblikovanje programa za ljudi, ki ga sestavijo sami in v katerem se učijo, kako postati državljan nove globalne eko-civilizacije. To zahteva povsem drugačen učni proces.

Sistemsko mišljenje – ponotranjena manifestacija (v mišljenju posameznikov ali socialnih sistemov) sistemskih konceptov, sistemskih načel in sistemskih modelov.
Sistematično mišljenje – vsak postopen metodičen pristop, ki ga izvajamo v skladu z vnaprej določenim algoritmom ali zastavljenim načrtom.
Sistemično mišljenje – nagnjenost ali naravna predispozicija, da razmišljamo v pojmih sistemičnih odnosov, ne da bi pri tem nujno posegali po sistemskih konceptih, sistemskih načelih ali sistemskih modelih. Primeri področij, ki vsebujejo ali razvijajo takšno mišljenje, so na primer permakultura, feministične študije, ekologija in Knjiga sprememb (Yi jing).

V: Ali za to obstajajo dobri konkretni primeri?
AL: Da. Prvi je »Univerza Giordana Bruna za globalni premik«. V osnovi se na njej učimo, kako postati ljudje, ki ustvarjajo civilizacijske premike, in ne samo ostati zajedavci na Planetu. Dober primer ponuja tudi ISSS (International Society for the Systems Sciences /Mednarodna družba za sistemske znanosti/), ki nam omogoči teorijo in prakso povezati v inovativnih idejah za cvetoč planet (thriving planet). ISSS organizira dogodke, ki ljudem omogočijo timsko raziskovati, kaj pomeni biti državljan »cvetočega planeta«. To je še en projekt, na katerem delam.

V: Ali se na ISSS posvečate samo takšnim dogodkom?
AL: ISSS smo sprva ustanovili kot ustanovo za poglobljeno raziskovanje in razvoj transdisciplinarnega polja sistemske teorije. Tu se poklicni strokovnjaki, učenjaki, inovatorji, znanstveniki, inženirji in oblikovalci srečujejo v raziskavah »izomorfizmov« v vzorcih in procesih na različnih disciplinarnih področjih. Proučujemo obnašanje sistemov (bioloških, kemičnih, socialnih) in iz njih spoznavamo, kako so med seboj povezani. Ukvarjamo se tudi z razvojem področja, ki smo ga izvorno dojemali kot sistemsko gibanje (ukvarjali smo se z jeziki procesov in to nam je omogočilo začutiti kompleksnost, ki sega čez meje različnih disciplin). Žarišče gibanja je bilo enotno polje znanosti (meta jezik). Vendar danes o tem raje razmišljamo kot o vzdrževanju prostora za sodelujoče raziskovanje dinamike kompleksnih prilagodljivih sistemov.

Sodelujem tudi pri zagonu Giordano Bruno univerze globalnega pomika. Njen namen je priskrbeti možnosti ljudem, ki so nezadovoljni s pomanjkanjem odzivanja lokalnih vlad in pomanjkanjem priložnosti za polno življenje v globalnem geo-političnem sistemu. Na Univerzi Giordano Bruno sem direktor Inštituta za evolucijsko učenje pri Centru za napredne  študije. Na njem raziskujemo nove izobraževalne vsebine in nove učne procese, ki so potrebni za državljanstvo globalne eko-civilizacije v harmoniji s Planetom (ki ne presega kapacitet tega planeta).

V: Na zadnjem srečanju ISSS v Linzu smo strategije in delovanje posvetili »Ustvarjanju pogojev za bujno rastoč Planet«. Kaj to pomeni? Zakaj je to pomembno?
AL: Osredotočili smo se na načine, kako lahko sistemska skupnost prispeva k izboljšanju človeških pogojev v so-odvisnosti z našim Planetom. Problemi današnjega časa ne bodo izginili, ne bomo jih odpravili s tehničnimi posegi. Ne glede na to, v kakšni meri bomo izboljšali obstoječ sistem, ne bomo mogli obiti problemov, ki smo jih ustvarili (niti konj niti voz nas ne bosta ponesla na Mesec, za kaj takega moramo ustvariti nov sistem). Toda ob tem ne pozabimo, da je sistem, ki ga ustvarjamo, živ sistem, organizem, zato moramo ustvariti pogoje, iz katerih lahko vznikne po naravni poti. Torej, kako oblikovati takšne pogoje? Prav to je bilo žarišče omenjenih pogovorov. Hoteli smo dobiti žgoč primer, tako za izhodišče, kakor za navdih za pobudnike.



V: Kakšno vlogo bo igral ISSS pri doseganju teh pogojev?
AL: ISSS bo organiziral sedeminpetdeseto letno srečanje in svetovno konferenco, za katero smo (sodelujoči pri pogovoru v Linzu) dobili poseben privilegij in odgovornost, da smo jo začeli oblikovati. Timsko smo skupaj oblikovali vabilo na srečanje planetarnega plemena: ne za tiste, ki bi bili del problema, temveč za ljudi, ki bi se radi vključili v njegovo reševanje, v raziskovanje novih oblik ravnanja, potrebnih za izoblikovanje globalne eko-civilizacije in bi radi ponudili nove vrednote ter končno, ustvarili nove odnose med nami, naravo in preteklimi ter prihodnjimi generacijami vseh živih bitij.
Razlaga pojmov:

Bujna rast (Thrivability) pomeni naslednjo stopnjo trajnostnega razvoja (onkraj trajnostnega razvoja).
Delovati kot skrbnik (curating): vzgajati, rediti (nurturing), gojiti potencialno inherentnost v živem sistemu.
Cvetoč Planet (Thrivable Planet): Planet, ki deluje na osnovi obilja in veselja.

V: Kaj pa korporativni svet? Kako se lahko pridruži na tej poti? Kaj bi bila njegova vloga pri ustvarjanju »bujno cvetočega Planeta«?
AL: V današnjem času je pojmovanje, da organizacija skrbi za pobude trajnostnega razvoja, že dokaj splošna zadeva. Zavest o korporativni družbeni odgovornosti (CSR- corporate social responsibility) in korporativnem državljanstvu je prav tako splošno razširjena. Korporacije priložnosti iščejo za dobro delovanje tudi s tem, da storijo kaj dobrega za družbo in okolje. Platformo, ki jo ustvarjamo za »bujno cvetoči Planet«, bo korporacijam omogočila igrati odločilno vlogo. Poseben poudarek ISSS konference v letu 2013 bo posvečen sistemičnim točkam učinkovitosti (leverage points) za nastajajočo eko-civilizacijo. Zato ISSS konferenca za podjetja, ki bi jih zanimalo, kako ustvariti in oskrbeti točke učinkovitosti, ki veliko pomenijo za globalni pomik proti Cvetočem Planetu, pomeni veliko priložnost. Ker je nova vizija povezana z oblikovanjem novega sveta, ustvarja nove trge (strateški pristop, ki ga imenujemo »modri ocean«).

V: Je »Cvetoči Planet« fikcija, sen ali realnost, ki jo lahko uresničimo še v našem življenju?
AL: Vizija in način, kako je ISSS dogodek leta 2013 zasnovan, sta natančno tisto, kar pomeni pojem protopija (ta je za razliko od utopije dosegljiva in realna). Za vse nas je v prihodnosti nujno oblikovati, prikazati, razviti in ustvariti pogoje za rast in spremembe, ker se nahajamo na prelomni točki civilizacijskega propada. Ali bomo slepo še naprej sledili scenarijem, ki nas peljejo v propad, kot k edinemu možnemu izidu za civilizacijo, ali pa bomo poiskali sistemične točke učinkovitosti, ki bodo omogočile vznik potencialne protopije.

Slika: Pleme »Cvetočega Planeta« iz Linza 

(z leve proti desni: Alexander, Ockie, Stefan, George /na zaslonu/, Violeta, Nam, Mary, Jenifer), 

Vir: IFSR arhiv, april 2012

V: In vaše zadnje sporočilo?
AL: To, o čemer sva govorila, niso sanje. Je priložnost za radikalno inovacijo, o kateri nekateri razmišljajo kot o masovni inovaciji; ta črpa iz naše kolektivne inteligence v multiplih dimenzijah sistemične inovacije, ki obsega ljudi, strukture, procese in tehnologije. Da se bo to zgodilo, je potrebna povezava med teoretiki in poklicnimi strokovnjaki pri ustvarjanju sistemov kot točk interakcije, kakršna bo na primer ISSS konferenca leta 2013. In končno, ne mislimo se ustaviti samo pri tem. Zamišljamo si, da je konferenca samo en od vozlov, le ena od točk interakcije, ki k sodelovanju vabi kolektivno inteligenco masovne inovacije na globalni ravni.

To je nedvomno nekaj, kar nas lahko združi v Planetarno Civilizacijo. Hvala Alexander.

Violeta


Intervju je bil v originalu narejen v angleškem jeziku. Hvala Iztoku Osojniku za zahteven prevod novega besedišča.



Obvestila:

• ISSS konferenca, San Jose
• 5. InCo dogodek: "Fičo Balet - razvoj in uporaba intuicije skozi gibanje in zaznavanje prostora"
• Priporočena literatura: Meadows, D. (1999), »Točke učinkovitosti: kraji, na katerih poseči v sistem« (“Leverage points: Places to intervene in a system”), v The Sustainability Institute, VT: Hartland, December 1999.  s 1-19.