ponedeljek, 16. julij 2012

»COWORKING« kot kreativen način dela se razvija tudi v Sloveniji

Sončno dopoldne sredi maja smo se pred Kinom Šiška sestali z Luko Piškoričem. Začetnikom, pobudnikom in soustvarjalcem coworking scene v Sloveniji. Namen je bil, da s 1. nadstropja Kina Šiške opazujemo celotno coworking dogajanje...dobili pa smo navdušujoč pogovor ob kavi, za katerega smo takoj vedeli, da mora v širšo javnost. Do vas. V novem Aktualno 2.0. Upam, da navduši tudi vas.

V: Kaj je »Slovenia coworking«?
Luka:
»Slovenia coworking« je iniciativa za promocijo in razvoj coworkinga v Sloveniji. Primarni cilj »Slovenije coworking« je vzpostaviti slovensko »coworking« skupnost in spodbujati nastajanje različnih oblik coworking prostorov v Sloveniji.

Coworking je sodoben način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali stalno delijo “sodelavni” prostor z drugimi ustvarjalci iz svoje ali sorodnih panog.

V: Kako se je začela cela zgodba?
Luka:
Moja »kariera« se je začela leta 1995 v Kudu France Prešeren, kjer je bil v zgornjem prostoru DTP KGB - Desktop Publishing Studio Kudov Grafični Biro, takrat sponzoriran s strani Zavoda za odprto družbo. Glavni element omenjenega studia so bili napredni računalniki namenjeni desktop publishing-u, se pravi postavljanju raznih medijskih projektov in revij. V tistem času namreč ni bilo v navadi, da bi imel že vsak tako zmogljiv računalnik doma. Tudi jaz sem večino svojih projektov izpeljal v tistem studiu ter hkrati pomagal voditi in razvijati ta prostor. To je bil v bistvu prvi slovenski  »coworking«.

V: In potem?
Luka:
Nato sem skoraj 10 let delal v različnih agencijah. Leta 2006 pa  sva s partnerko Evo Perčič odprla svojo agencijo Memo institut, ki je institut za kvalitativna raziskovanja, še posebej za netografijo, s katero se ukvarjamo edini v Sloveniji. Zanimiv projekt, ki ga vodimo je razvoj destinacijske znamke za občino Radovljica.
Netografija je kvalitativna metoda, ki omogoča analizo spletnih vsebin, blogov, forumov, ipd. To naročniku in nam omogoča nadvse koristen vpogled kaj spletni uporabniki menijo o določenih temah. Rezultate raziskave pa nato poskušamo integrirati in razviti ali v obliki novih tržnih znamk, komunikacijskih strategij ali razvoja novih/izboljšanih proizvodov/storitev. V nadaljnji razvoj pa pogosto vključimo ljudi iz različnih področij, od programerjev, oblikovalcev in ostalih strokovnjakov s področja kreativnih industrij. 
V: In kako je nato prišlo do ideje coworking prostora v Sloveniji?
Luka:
Med sodelavci na projektu se je razvila želja, da naše sodelovanje ne bi bilo vezano samo na aktualne projekte na katerih sodelujemo. Od tu izhaja potreba po prostoru, kjer bi lahko neodvisno delali ter skupaj razvijali potencialne nove projekte. Na ta način pride do izmenjave znanja, saj vsak prispeva svoje ekspertno znanje. Mene namreč zanimajo številna področja, ki jih pa sam ne morem poglobljeno pokrivati. Ob druženju s strokovnjaki iz različnih področij pa dobim vpogled tudi v dogajanje in novosti iz njihovih področij. Tako je iz želje začela zoreti resnična potreba po novi obliki sodelovanja.

V: Pa ste ta sistem oziroma način dela poznali že prej?
Luka:
»Coworkinga« nismo poznali. Smo se pa začeli zanimati, ali kaj podobnega že obstaja. Tako smo se odpravili po Evropi in obiskali različne coworking prostore npr. v  Amsterdamu, na Dunaju, itd. Takoj smo vedeli, da je to tisto, kar potrebujemo tudi mi. Lani sem se v Berlinu udeležil tudi evropske coworking konference, ki je bila res enkratna izkušnja. V Berlinu se je coworking namreč izredno dobro razvil. Tam obstaja že čez 60 coworking prostorov, ki so različno segmentirani, od devet nadstropne stavbe, kjer se na vrhu nahaja restavracija z Michellinovo zvezdico in s pogledom na celotni Berlin. Na drugi strani pa so tudi bolj »underground« prostori, npr. Betahaus, ki gosti tudi umetnike, v teh prostorih so 3D printerji in podobne naprave potrebne za razvoj kreativnih idej.


  Eva Perčič in Luka Piškorič
Vir: osebni arhiv Luka Piškorič

V: Kaj pa te je najbolj navdušilo na Berlinski konferenci?
Luka:
Konferenca v Berlinu je bila zanimiva ravno zato, ker sem ugotovil, da se vsi ti ljudje, ki delajo v »coworking« prostorih, kot tudi tisti, ki te prostore vodijo, zavedajo, da v tem poslu ni velikega profita. Cela stvar namreč temelji na skupnosti, ki je bistvo coworking prostorov. In glavno pravilo razvoja coworking prostorov je, da se mora najprej zgraditi skupnost, ki bo v teh prostorih delovala, nato lahko celotni prostor šele zaživi. Coworking prostora se ne postavlja tako, da se odločiš, da boš v en star prostor namestil nekaj miz in opreme ter omogočil posameznikom, da jo najame. »Coworking« koncept namreč ni enak konceptu »share desk«. Namen coworkinga je omogočati ljudem, ki delajo na podobnih področjih in se njihova področja prepletajo,  da imajo medsebojne interakcije, da prihaja do izmenjave znanj, projektov, na drugi strani pa tudi, da lahko skupaj nastopajo morda v odnosu do večjih naročnikov iz gospodarstva. 

V: Ali je iniciativa Slovenia Coworking tudi formalno pravno organiziran?
Luka:
V bistvu gre za gibanje, movement, ki ga podpira Poligon, zavod za razvoj kreativnih industrij.

V: Kakšen pa je bil odziv na Slovenia Coworking do sedaj in kakšen občutek imaš za prihodnji razvoj?
Luka:
Začeli smo januarja prav tukaj v Kinu Šiška. Takrat se je zgodil mednarodni JellyWeek, ki se odvija vsak leto januarja po vsem svetu in traja en teden. Namenjen je ravno v promociji coworkinga po svetu. Jelly gibanje je bilo v bistvu začetna točka razvoja coworkinga po svetu. Kreativni svobodnjaki so najprej začeli so-delati pri nekomu doma ali v kavarnah, nato pa so se začeli razvijati coworking prostori. Mi smo letos  v okviru jelly tedna lansirali prvi coworking dogodek ter predstavili Slovenia Coworking. Glede na zelo dober odziv, so redni tedenski coworking dogodki postali stalnica v Kinu Šiška. Vsak četrtek od 9ih do 17ih postane Kino Šiška odprta coworking platforma.




V: Imate stalne člane, ki obiskujejo četrtkove coworking dneve ali se menjajo?
Luka:
Zelo različno. Kar nekaj nas je stalnih "članov", drugi pa pridejo, kadar le utegnejo. Veliko je tudi takih, ki delajo v večjih podjetjih in jim vsake toliko časa »zapaše« sprememba delovnega okolja. Povprečno pride med 10 in 20 ljudi na dan.

V: In za to skrbita le vidva z Evo?
Luka:
Ja, v veliki meri sva midva ta dva »social DJ-a«, ki to razvijava. Veliko časa sva vložila v vodenje in razvijanje coworking gibanja.
Ob četrtkih smo sedaj uvedli dogodke »Sedi, 5!«, ki so namenjeni temu, da lahko vsak coworker predstavi svoj projekt v 15ih minutah. Nato ga v naslednje pol ure vsi ostali udeleženci komentiramo, poskušamo nadgraditi oziroma poiskati tudi kakšno priložnost za skupni nadaljnji razvoj projekta.

V: O, super. Torej prostoru dodajate nove storitve. Kakšen pa je odziv na dogodke »Sedi, 5«?
Luka:
Do sedaj so bili odzivi enkratni. Predstavili smo nekaj projektov: prvi je bil Philoguerrillo ali bližnje srečanje filozofije in oblikovanja. Ideja omenjenega projekta je izdelava majic s filozofskimi mislimi. Projekta sta se lotila filozof in oblikovalec. Naslednja predstavitev je bila projekt »Posodi avto«, ki ga je predstavil naš coworker Lev Piautzer. Samo Mirnik je predstavil »Balirko«, podjetje, ki s svojo spletno aplikacijo poskrbi za poslovanje manjših d.o.o.-jev, s.p.-jev in zasebnikov, pri čemer je bil glavni namen debate o glavnih »birokratskih« potrebah ravno nas, ki delamo samostojno ali v manjših podjetjih. Predstavil pa se je tudi program »Ksevta«, kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, ki se bo v Vitanju odprl jeseni.
»Sedi, 5« ideje, ki se predstavljajo v tekočem tednu, 1 teden pred samim dogodkom objavimo na naši Facebook strani. Zanimiv projekt, ki se je razvil iz debate »Sedi, 5!« pa je tudi projekt Dan souporabe
V: Izvedli ste tudi dan souporabe. Kaj več o tem?
Luka:
Želja je bila organizirati coworking dogodek na ulicah Ljubljane, povabiti ljudi, da se nam pridružijo in delijo svoje znanje. Nato se je pojavila super priložnost za sodelovanje s Co-festivalom. Ideja je bila, da omenjeni dogodek organiziramo v okviru cofestivala na Špici na Prulah. Želeli smo na enem mestu združiti in identificirati slovenske »sharing« iniciative, jih predstaviti in odpreti debate okoli omenjenega načina delovanja ter potem dejansko razglasiti 1. junij za dan souporabe. »Sharing« smo prevedli v besedo »souporaba« ravno s tem namenom, da bo na primer tudi moj sosed razumel, da mi lahko na ta dan posodi npr. kosilnico. Celoten program dneva souporabe ter iniciativ, ki so se predstavile je objavljen tudi na naši spletnem mestu.


  Vir: lasten arhiv 

V: Zakaj pa ste ohranili besedo coworking in je niste prevedli v slovenščino?
Luka:
Lansko leto na konferenci v Berlinu smo se dogovorili, da besede coworking ne bomo prevajali v druge jezike. Z razlogom, da ne bi prišlo do drobljenja ter da vse na to temo v spletnem brskalniku z lahkoto najdeš. Na ta način je vse poenoteno.

V: Ali boste v prihodnosti organizirali še kakšen podoben dogodek?
Luka:
Ja, 4.10.2012 bomo organizirali prvo slovensko coworking konferenco, odvijala se bo seveda v Kinu Šiška. Glavni namen te konference je podrobneje predstaviti coworking, predstaviti kaj se dogaja v svetu, imeti tukaj ljudi iz različnih držav, ki že nekaj časa ustvarjajo na področju coworkinga. V kolikor ne bo dovolj finančnih sredstev, da bi jih pripeljali v Ljubljano, bo pogovor z njimi potekal preko Skypa. Namen dogodka je tudi vzpostaviti regionalno sodelovanje - pričakujemo obisk naših kolegov iz Hrvaške, Italije in Avstrije.

V: Bi omenil še kakšen projekt, ki te je navdušil?
Luka:
Omenil bi še eksperiment, ki se trenutno odvija na Nizozemskem in so ga začeli izvajati pred kakšnim mesecem dni. Eksperimentu se je pridružilo 50 največjih nizozemskih podjetij, ki so se odločila, da svojim 75.000 zaposlenim omogočijo delo v coworking prostorih, ki so jih v ta namen odprli v teh podjetjih. Tako se ti zaposleni zjutraj ne odpravijo v svojo pisarno, pač pa se na delo odpravijo v enega izmed organiziranih coworking prostorov, kjer se družijo, spoznavajo in skupaj razvijajo projekte z zaposlenimi iz drugih podjetij.

V: Kje pa lahko spremljamo vaše dogajanje v prihodnje?
Luka:
Komunikacijski kanal, ki ga najbolj uporabljamo je naša Facebook spletna stran, tako da vas vabim, da se nam pridružite in soustvarjate coworking v Sloveniji.

Najlepša hvala Luka.

Horizontalne strukture v času globalizacije odpirajo povsem nove možnosti za pravočasno prepoznavanje potreb, za razvoj znanja in modrosti in za vmeščanje potrebnih produktov, storitev ter rešitev na trg. »Coworking« je še ena oblika, ki je posledica novih odnosov ne le v gospodarstvu, ampak v družbi kot celoti. Naj bo inspiracija za nove korake v smeri sodobne eko civilizacije in cvetočega planeta.


Za Vibacom tim,

Kaja in Violeta




Prihajajoči dogodek: