ponedeljek, 20. december 2010

Ko mladost že diha z modrostjo

Včasih pozabimo kako čudovit je svet idej, vizij, želja in nasmehov. Da je le volja tista, ki jo moramo povabiti k sodelovanju, da se naše prave želje tudi uresničijo. Da iskrena misel pritegne vse kar potrebuje za svojo uresničitev.
Naj nam otroška neposrednost in igrivost odpreta ponovno vrata v svet doživetij, upanja, manifestacije in osebnega zadovoljstva. Dan to nosi v sebi. Preprosto. Odkrito. Iskreno. Še več. Tega se zaveda in svojo vznesenost polno živi in deli. Čeprav je le 13-letni fantič. A z globokim, malce odsotnim pogledom, ki vidi dlje, globlje.
Naj na krilih Danove energije zaključimo to posebno, zahtevno in hkrati bogato leto. Naj s čistostjo otroške neposrednosti in jasnih misli začnemo novo. Leto. Obdobje. Življenje. To je Danova zgodba.

Slika: Dan Poljšak

VB: Kdo je Dan Poljšak?
DP: Sem kar vesel 13 letnik, jadralec, mornar in konstruktor, rojen na Valentinovo.
Živim v Škofji Loki, že od malih nog pa sem povezan z morjem in jadrnico. Rodil sem se v jadralski družini. Uživam pri gradnji modelov bark, zelo rad pa tudi slikam z barvami na platna.
Dan Poljšak:
- jadralec v razredu optimist (optimist je jadrnica za otroke od 7 do 15 let - najbolj množična jadrnica na svetu):
- drugo mesto na italijanskem državnem prvenstvu leta 2006
- dvakratni naslov slovenskega državnega prvaka v kategoriji dečkov do 12 let, leta 2007 in 2008
- 1. mesto med kadeti v Italiji, mednarodni pokal Touring Trasimeno 2007
- član slovenske državne reprezentance 2008, 2009 in 2010, udeležba na EP na Gardskem jezeru 2008 in v Strunjanu 2009.
- umetnik:
- samostojna likovna razstava v OŠ leta 2008
- prva nagrada na mednarodnem natečaju Volvo ocean race za sliko jadrnice prihodnosti (preko 100 prispevkov otrok iz 30ih držav, absolutni zmagovalec vseh starostnih kategorij)
- konstruktor:
- načrti za model starinske jadrnice galeon in izdelava maket, ki ima vključeno tudi daljinsko vodenje krmila in jader. Barka je narejena iz lesa. Za boljšo vodotesnost je tudi plastificirana. Njeno plovnost je bila preizkušena na jezeru in morju.
- načrt in izdelava lastnega piratskega škunerja dolžine 4,5 m.

Slika: Dan Poljšak pri delu

VB:Kaj te navdušuje, kaj so tvoje sanje?
DP: Ko sem imel 8 let, je bil moj najljubši film Bratovščina Sinjega galeba. Potem sem hotel videti vse filme, v katerih so nastopali pogumni kapitani in pirati. Tudi sam bi rad postal kapitan. Kadar sem v kakšni marini, si vedno ogledujem jadrnice in razmišljam, kako bo izgledala moja.

VB:Kaj čutiš ko ustvarjaš?
DP: Kadar ustvarjam, sem v svojem svetu. Če slikam, imam najraje mir in kakšno dobro glasbo. Najraje poslušam italijanske pevce. Na morju rad plujem s Škrgo v družbi prijateljev, zelo rad pa izplujem čisto sam. Všeč mi je, da lahko sam vodim krmilo in obvladam vseh 5 jader ter naredim sam vse manevre.
ŠKRGA: jadrnica; inovacijski projekt Dana Poljšaka; izdelava lastnega piratskega škunerja dolžine 4,5 m:
- ideja je bila prvič predstavljena na InCo konferenci v Ljubljani, aprila 2009. Proces gradnje jadrnice je posnela tudi TV in pripravila pilotno oddajo za serijo z naslovom Mladi inovator.
- Jadrnica je namenjena mladim, da se na njej učijo mornarskih spretnosti in veščin. Pri izdelavi se je mladi konstruktor veliko naučil od atija in drugih mojstrov, saj je pri vseh korakih izgradnje jadrnice tudi sam sodeloval.
- Jadrnica živi že dve leti in posadke s številnimi otroki so si na na njej nabrale novih življenjskih izkušenj in dogodivščin.

Slika: Danova jadrnica Škrga

VB: Imaš drag hobi. Kdo ti pri tem vse pomaga?
DP: Vesel sem, ker me doma razumejo in pomagajo, kadar imam večje želje in načrte.
Super je, kadar mami dobi tudi kakšnega sponzorja. Tudi mojo prvo jadrnico »optimist« mi je podaril sponzor iz Italije in bil sem zelo ponosen. To je bila moja najbolj srečna barka.
Pred kratkim sem dobil tudi računalnik in opremo za načrtovanje.

VB: Kaj pa znanje?
DP: Veliko se učim od atija in mojstrov s katerimi delamo slupaj. Še več pa brskam po internetu, berem, gledam oddaje na mojo temo. Veliko se učim sam, na svojih napakah in odkritjih. Rad se družim tudi s priajtelji, z njimi jadram in razmišljam o novih idejah.
Danovo otroštvo: Že pri dveh letih je pričel risati in ustvarjati zanimive kompozicije iz barvnih lesenih kock. Pri igri je bil deležen spodbude in pohvale in talent razvijal naprej. Vedno je želel sodelovati pri vseh hišnih popravilih in pri štirih letih je že dobil svoje pravo orodje (kot veliki mojstri) ter leseno klop, kjer ga je lahko preizkušal.
Prvi model je bila enostavna kopija Titanika, nato je pričel graditi iz lego kock.
Najprej po priloženih načrtih, nato samosvoje. Vedno je vključeval različne mehanizme delovanja (od koles, dvigala, vzmeti, različnih prenosov…). Tako so modeli vedno zaživeli in delovali funkcionalno. Vzporedno je risal in pokazal izredno nadarjenost za prostorsko predstavo in več dimenzionalnost.
V prvih letih šole so nastajale predvsem črtne risbe, načrti in modeli iz lego kock, lesa, stiropora, kartona pa tudi materialov iz narave…
Največ podpore je bil deležen znotraj družine, a tudi v vrtcu in šoli so znali prepoznati njegove moči, predvsem pri likovnem pouku in tehničnih predmetih.
VB: Kakšen je odnos sošolcev, prijateljev in učiteljev do tvojega dela?
DP: Zelo različen. V glavnem v šoli že vedo, da imam zelo rad jadranje. Konec šolskega leta sem vse sošolce in razrednika povabil v jadralni klub na zaključni izlet. Tako smo se lahko vsi vozili po morju s Škrgo. Pogledali smo tudi Piran in šli skupaj na sladoled. Vesel sem bil, da sem lahko sošolcem pokazal del svojega življenja. V Škofji Loki o jadranju ne vedo kaj dosti.

VB: Kakšen je tvoj urnik?
DP: Med tednom sem v Škofji Loki, vsak konec tedna pa gre cela družina na morje.
Mami pravi, da živimo bolj nomadsko. Včasih spimo na jadrnici, včasih pa v Trstu pri noni.
Čez dan smo v klubu na treningih ali pa na regatah vsepovsod. Med tednom hodim dopoldan v šolo, popoldne pa najraje delam kakšen modelček. V zadnjem času tudi zelo rad slikam z oljnimi barvami na platno. Z atijem hodiva tudi na vadbo ki-aikido.
Dan je preko svoje družine ostal od rojstva tesno povezan z naravo, ki je njegova najboljša učiteljica. Cele mesece preživi v bližini morja, jadrnic. Prav tu se je naučil opazovati spremembe v okolju. Od vremena, do morske vode, ki nas obdaja. Posebno dimenzijo je v njegovo razmišljanje dodal vpogled v globino morske kapljice in seznanjanje s kristali, ki v sebi skrivajo posebno moč. Tako se je že v 1. razredu postavil po robu delitvi narave na živo in neživo, saj sta bila zanj voda živ element, ki ima svoj spomin. Povezanost z naravo izhaja tudi iz ljubezni do solin, kjer Dan preživi poletne počitnice, kar je tudi dvomesečni odklop od TV, računalnika in takrat je samo otrok narave.
VB: Kaj je zate najtežje? Kaj te najbolj razveseli?
DP: Ne vem, kaj je zame najtežje. Ničesar takega se ne spomnim. Najbolj me razveseli, ko dobim nov material za ustvarjanje. Makete, ki bi jih še rad sestavil so zelo drage, zato moram včasih počakati nekaj mesecev. Rad imam tudi počitnice in soline. Sploh, kadar so z mano na jadrnici tudi moji prijatelji, da lahko skupaj raziskujemo. Letos mi je ati dovolil, da sem sam krmaril in vozil našo 13-metrsko jadrnico Sandokan. Zelo sem užival, ko sem jo sam pripeljal na privez in zasidral.

Slika: Dan pri ustvarjanju

VB: Kako si predstavljaš svoje življenje?
DP: Zdaj živim vsak dan sproti in ne delam velikih načrtov. Mogoče bom kot kapitan plul na kakšni veliki ladji po svetu. Še raje bi bil na 15-metrski leseni jadrnici, ki bi bila moja. Ne vem, če bom dvojambornico - škunerja – sam zgradil. Verjetno bom kupil rabljenega in ga sam popravil. Rad bi imel tudi družino.

Slika: Dan Pošljak

VB: Pa še vprašanje mami Juditi. Kako družina doživlja Danov razvoj? S čim se ukvarjate?
JMP: V družini je povezanost z morjem in jadranje način življenja. Kadar se porodijo zanimive zamisli, jih poskusimo realizirati. Tako smo po večletnih prizadevanjih uspeli obogatiti morsko vodo z energijo narave po edinstvenem postopku, ki je doma in v svetu novost. V Sečoveljskih solinah na enemu izmed solnih fondov izdelujemo posebno energijsko sol. O tem smo napisali tudi knjigo Energija ujeta v kristalu soli. Pri tem projekti smo sklenili krog MORJE JE ŽIVLJENJE JE LJUBEZEN… V zadnjem obdobju postavljamo na noge lastne rešitve in tehnologijo senčenja v obliki sončnih jader. Izkušnje iz jadralskega sveta so pri tem zelo dobrodošle in nam pomagajo pri uresničevanju ideje, kako s pomočjo vetra ukaniti sonce. Tako je bil tudi Dan od malega deležen spodbude pri svojih zamislih.

Slika: Družinska slika

VB: Pa finance?
JMP: Ponavadi znamo premagati ovire, je pa takšno udejstvovanje kar precejšen finančni zalogaj.
Ves material za ustvarjanje, makete, dragoceni materiali in barve…Predvsem pa vse poti na morje, treningi, draga jadralska oprema ter številne oddaljene regate. V družini sta oba otroka obetavna mlada športnika, slovenska reprezentanta in to je velikokrat prehud finančni zalogaj. Najprej je pokale osvajal Dan, potem je sodeloval pri uvajanju sestre Lare in ta ga je v športnih dosežkih že prehitela. Lepo je, da vsak najde svojo potrditev za vloženi trud in delo.

VB: Kaj je največji izziv za družino? Kaj je največje zadovoljstvo?
JMP: Največji izziv za družino je, da bi ostali povezani med seboj in z naravo in da bi lahko realizirali naše projekte in zamisli. Želimo si, da bi nam naša prizadevanja in aktivnosti omogočale tudi finančno neodvisnost.
Pa še Praznično voščilo DANa in njegove družine.
Sposodili so si ga pri slovenski pesnici Lily Novi:


» Mi vsi smo kakor na palubi
in plovemo v neznano stran;
zato trenutka ne izgubi
in kar s teboj pluj, ljubi,
dokler ti svetli čas je dan.«

Srečno in prijetno 2011. Vibacom tim.
ps: Denar za voščila in praznična darila smo namenili v podporo Danu pri uresničevanju njegovih sanj; hvala ker ste z nami.

ponedeljek, 29. november 2010

Etično poslovanje ima tržno vrednost

Konferenca, ki je potekala v organizaciji »Forum on Ethics in Leadership« v evropskem parlamentu, je naredila na mene poseben vtis. Pa ne le zato, ker je obravnavala temo, ki je danes verjetno ključna za nadaljni razvoj naše civilizacije. Ker je povezala številne mislece, managerje, voditelje, in mladi potencial iz vsega sveta, da iščemo skupne temelje za razvoj bolj etičnega razvoja in sobivanja na planetu Zemlja. Morda predvsem zato, ker je povezala med seboj ljudi na zelo različnih nivojih etične ozaveščenosti. Na enem mestu. V enem prostoru. Z enim namenom: narediti korak naprej v smeri globalne družbene blaginje in človeka vrednega življenja v sozvočju s planetom Zemlja.



"World Forum for Ethics in Business (WFEB)":
• Platforma za promocijo in zaščito etičnega pristopa k razvoju podjetij in korporacij.
• Dialog in sodelovanje med privatnim sektorjem, akademsko sfero, vladnimi agencijami, mednarodnimi organizacijami, mediji, duhovnimi in ostalimi nevladnimi organizacijami ter ostalimi deležniki na osnovi poštenosti, osnovnih človeških vrednot in z namenom graditi zaupanje javnosti v poslovni svet.
• Razvoj odgovornih poslovnih mrež na osnovi izmenjave mnenj, izkušenj in dobrih praks.
Morda boste rekli, da so besede preveč nestvarne, visokoleteče, da se z njimi ne da zaslužiti in plačati pokojnin, neprimerne za čas v katerem živimo. Da je danes glavna skrb kako vzpostaviti nazaj gospodarsko ravnotežje. Po tem srečanju mi je postalo še bolj jasno, da poti nazaj ni. Da starega gospodarskega ravnotežja ne bomo več vzpostavili. Da se stari sistemi rušijo in kličejo po novih strukturah. V prostoru je preprosto nastopila kritična masa potrebe po spremembi. Vprašanje je le, kaj bo prinesla naslednja evolucijska stopnja.
“Potrebujemo novo paradigmo, nov tip voditeljstva. Ponovno moramo odkriti odgovornost in dostojanstvo. Današnje srečanje je majhen korak naprej…”
Mr. Nirj Deva, Vice President of the Development Committee in the European Parliament
“Če ni politične volje, ni razvoja gospodarstva. Izginotje etike, vodi v aroganco. Sprašujem se, če je prisotna resnična volja po spremembi sistema.
Moj predlog je: vzpostavitev globalne strukture, ki bi preprečil finančne katastrofe kot je sedanja…”
Amb. Jean-Paul Carteron, Chairmen and Founder Crans Montana Forum
Dejstvo je, da se vodilni ekonomski eliti podira struktura moči: na eni strani zaradi vse bolj ozaveščenih in izzvanih posameznikov, na drugi strani pa zaradi sistematičnega in vztrajnega globalnega pozicioniranja duhovno bogatejših in močnejših struktur, ki razmišljajo o stoletjih in ne o kvartalih.
Kratek povzetek sporočil srečanja v Bruslju, ki je bilo resno, zbrano, presunljivo:
• Nova družbena paradigma je potrebna in nastaja
• Spremembe se dogajajo tako na strukturnem nivoju kot v vsakem posamezniku.
• Globalne korporacije, ki so se odločile za sistematično upoštevanje etičnih načel, so uspešnejše…
• Transformacija poslovanja v smeri etičnosti in trajnostnega razvoja, se implementira z močno osredotočenostjo vrhnjega managementa in vodenja z zgledom…

Ključna tema dvodnevnega srečanja je bila ETIKA (nanjo je v svojem govoru na InCo konferenci 2010 že opozorila prof.dr. Tadeja Jere Lazanski www.aktualno.biz: sreda, 21.4.2010); etika voditeljev, posameznikov, ki ustvarjajo nov nivo družbenega cikla od etičnosti, do gospodarstva, do družbenih in državnih struktur, civilnih gibanj in nazaj do etičnosti. 5000 let star model družbene soodvisnosti, ki ga je posredoval Sri Sri Ravi Sankar med enim od svojih prispevkov. Ne glede na kateri točki vstopamo in dvigujemo zavest, posledično vplivamo na vse ostale.

Moja osebna zmeda na začetku konference je izhajala iz prej nepoznane različnosti dojemanja osnovnega vzvoda družbe – etike. Po prvem dnevu se je čudovito skristaliziralo spoznanje, da je največji uspeh prav to, da toliko različnih voditeljev, z različnim dojemanjem vsebine in nivoja etičnosti, sedi skupaj v enem prostoru. Z namenom, da se sliši, posluša in se medstrukturno izobražuje na poti iskanja skupnih temeljev in nosilnih vsebin za sodobno družbo. To je bil zame tudi največji doprinos tega srečanja.

Znaki preporoda v odnosu do etičnosti v korporativnem svetu so prišli iz različnih sredin kot: Siemens-a, Unilever-ja, egiptovske borze, Educomp Solutions in podobnih, ki svoje poslovne modele dopolnjujejo ali celo temeljijo na družbeni odgovornosti in etičnosti. Iz lastnih prepričanj in visoke stopnje zavesti, pa tudi zato, ker so v tem prepoznali poslovno priložnost, ki se jim bogato obrestuje.
“Vedno imamo izbiro. Vodim podjetje z močnim stebrom družbene odgovornosti. To se mi je zelo bogato vrnilo. Ni ključno KOLIKO denarja ustvariš, ključno je KAKO ga ustvariš. Etičnost se splača…” (op. več kot 10.000 zaposlenih v 27 državah)
Mr.Shantanu Praksh, CEO, Educomp Solutions limited
“V Egiptu smo za bolj celostno spremljanje podjetij na borzi uvedli tudi ‘Indeks družbene odgovornosti’. Zdaj smo v dogovarjanju s Svetovno banko, kako prenesti to tudi v druge dežele….”
Mr. Mohmound Mohieldin, Managing Director, World bank
“Ustvarjanje vrednosti za vse člene v naši vrednostni verigi se nam je izkazala kot odlična poslovna poteza. Danes imamo izmerjen ogljični odtis za vse naše proizvode. Preusmerili smo se od vrednosti na delnico, k vrednosti na deležnika…” (o.p. letošnji korporativni nagrajenec)
Mr. Miguel Veiga-Pestana, Vice-President, Global External Affairs, Unilever
“Implementacija etičnega poslovanja po škandalu 2006, se nam je odlično obnesla. Siemens še nikoli ni tako dobro posloval kot v po-škandalnem obdobju. Ključna je bila javna zaveza CEOja, da se Siemens nikoli več ne bo posluževal podkupnin za pridobivanje poslov. To se je preneslo na vsakega zaposlenega. Naša glavna poslovna usmeritev je eko inovativnost in družbena odgovornost….”
Mr. Josef Winter, Chief Compliance Officer, Siemens AG
Pa vendar, dvorana se je odzvala vzhičeno in pretreseno dvakrat. Ob razmišljanju dveh velikih mož mednarodnega prostora, ki sta v odnosu do etike poleg struktur in sistemov močno izpostavila vlogo človeka, posameznika. Pomen razumevanja naših čustev in dejanj na nivoju osebne odgovornosti. Zgodovina nas namreč uči, da povsem normalni ljudje sodelujejo pri grozljivih zločinih. Zaradi pomanjkanja dojemanja lastne odgovornosti in posledic svojih lastnih dejanj, tudi v širšem kontekstu. Zato je bil poziv k večjemu razumevanju naših lastnih čustev pravi in na mestu.

In morda so prav dežele, kjer je etičnost dosegla najnižjo točko tiste, ki lahko prispevajo k oblikovanju največjih sprememb. Za neetično obnašanje globalnih korporacij v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki smo odgovorni vsi, ki kupujemo njihove izdelke, ki podpiramo njihovo rast. Za to lahko poskrbimo mi. Za neenotne in podkupljive lokalne oblasti bo morala poskrbeti vsaka država zase. Tu je priložnost za nas vse, da razumemo, kaj plačujemo z izdelkom na polici ali storitvijo in koga volimo.
“Naša življenja vodi naš notranji svet. Od tam pridejo naše misli in aktivnosti. A le redko si vzamemo čas in pogledamo svoja čustva. Pomanjkanje izobraževanja o naših lastnih čustvih vodi normalne ljudi do grozljivih dejanj. Zločine izvajajo normalni ljudje….
Samo izobraževanje in osveščenost vsakega posameznika, bo vodilo v bolj kakovostno kolektivno zavest…. Mladi potrebujejo vzornike…”
Sri Sri Ravi Shankar, Founder, International Association for Human Values,
voditelj največje nevladne organizacije na svetu
“Resni problemi se pojavijo, ko so potrebe in odgovornost neuravnotežene. Ustvarite voditelje, ki bodo razumeli, da vodijo za dobro družbe kot celote. Potrebujemo korake in odločitve, ki bodo ustvarjali več sreče in zadovoljstva, ne pa strahu, med ljudmi….
Poudarek mora biti tako na strukturah, kot na posameznikih… vedno moramo opazovati svoje obnašanje in tudi vsebino strukture v kateri delujemo…. V mafijskih združba ljudje zelo pošteno delujejo, sicer sledi kazen; struktura sama pa ima brutalna pravila…”
Mr. Luis Moreno-Ocampo, Chief Prosecutor of the International Criminal Court (ICC)
“V Afriki smo preskočili bakrene žice v telekomunikacijah in prešli naravnost v digitalne in brezžične povezave. Morda lahko ta skok naredimo tudi v stilu vodenja…. Afrika je utrujena. Išče novo paradigmo na temelju etičnosti. Stavimo na mladino…”
Mr. Dale Olujede, CEO and Publisher, Timbuktu Media, edini nosilec Pulitzerjeve nagrade iz Afrike, letošnji individualni nagrajenec

Naj povzetke in razmišljanja iz 7. mednarodnega simpozija o etiki v poslovanju zaključim še z mislijo astronavta in predsednika korporacije, ki razvija motorje za vesoljska plovila, da bo človeštvo verjetno spoznalo lepoto Zemlje in cenilo vse kar prinaša šele, ko jo bo gledalo iz drugega planeta. Pa vendar mirno in z veliko težo poudari, da se odnos do etike začne v družini, torej v civilni družbi, ki vpliva na družbene etične vrednote, ki vplivajo na etiko v gospodarstvu, ki vpliva na etiko v politiki, ki vpliva.....

“Šele, ko se bo človeštvo preselilo na druge planete, bo ugotovilo neizmerne darove Zemlje in jo spremenilo v kozmični park, kamor bodo ljudje hodili na dopust…
Samo poglejte kaj počnemo z našo atmosfero danes; že preko 20.000 objektov plava tam zgoraj, mnogi brez povratne vozovnice…. Kdo je za to odgovoren?
Etičnosti se učimo doma… veže nas globoka odgovornost, da to etičnost prenesemo tudi na svoje otroke…”
Dr. Franklin Ramon Chang-Diaz, President and CEO, Ad Rocket Company, 7 poletov v vesolje
Naj vam bo tokratna številka Aktualnega 2.0 v pomoč, da poiščemo svoje lastne temelje etičnosti. Da jih kritično pregledamo in ocenimo, zakaj in kako jih vgrajujemo v svoje vsakdanje življenje, delovanje, ustvarjanje. Meni sta bila ta dva dneva v veliko pomoč. Hvala organizatorjem za povabilo in priložnost, da sem ponovno ozavestila svojo notranjo lepoto, moč in energijo za prihodnje delovanje. Ko se bomo ozrli nazaj skozi prizmo nove zavesti, nam marsikatera dejanja, odločitve, ukrepi preteklosti ne bodo več jasni. S prekrški in kršitvami naj se ukvarjajo vzvodi pravne države. Na vseh nas, ostalih državljanih in prebivalcih Zemlje pa je, da se odločimo, kako bomo delovali od danes naprej in v naslednjih desetletjih in stoletjih. Vem, zveni malce preveč preroško, daljnosežno, a je v resnici zelo prizemljeno. Vsak družbeni napredek se je začel pri odločitvi posameznika. Pri prvem malem koraku, ki je v množici vseh ostalih korakov dobil smisel in odprl pot nadaljnjemu razvoju. In naj zaključim z mislijo, za katero sem dobila navdih pri starem kitajskem reku, »Vizija brez izvedbe je jalova, izvedba brez vizije pa nevarna«. Naj se dolgoročni pogledi plemenitijo s premišljenimi akcijami in na temeljih etičnosti. Poskusimo, menda se splača! Violeta

Ne prezrite! Violeta Bulc na TEDx: http://tedxljubljanawomen.eventbrite.com/




Enhanced by Zemanta

četrtek, 4. november 2010

Civilne iniciative! Čas je, da opolnomočimo svojo vlogo v inovacijskem ekosistemu!

Ustvarjanje dodane vrednosti kot ključnega vzvoda za razvoj blaginje v moderni družbi, je v zadnjem času domena inovativnosti. Pa ne samo v gospodarstvu. Resnično bistvo in narava inovativnosti vzpodbuja in omogoča veliko globlji proces preobrazbe. Notranja moč manifestacije in transformacije inovativnosti je dovolj velika tudi za sistematično in trajnostno preoblikovanje družbenih razmerij in struktur. V smeri odprte, dinamične družbe. Zato skozi socialno in organizacijsko inoviranje lahko varno nadaljujemo evolucijo naše civilizacije. V proces vabi vsakega posameznika, tebe, mene, naše otroke, državljane, bankirje, delničarje, tabornike, učitelje, proizvodne delavce, predsednike, da polno zaživijo svoje bistvo.

Kje pa se lahko pridružim družbeni transformaciji?

Kjerkoli. V svojem domu, krogu prijateljev, na delavnem mestu. Znotraj nas samih. Torej, na kateremkoli nivoju in v katerikoli skupnosti ali organizaciji, ki ima ljudi, ki jim je mar. In to je bistvo civilnih iniciativ. Da smo ljudje pripravljeni narediti korak, ki ga dovolijo naše noge. Naprej. V stran. V novo smer. Kot o tem lepo piše Jaka Lucu v uvodniku zadnjega Poleta.
“In ko so prvi koraki narejeni, čutim spremembo. Ni me več strah. Zato je morda prav, da tudi na strukture pogledamo drzno in se vprašamo, kaj lahko naredimo bolje. Na primer, pri financiranju civilnih iniciativ. Zamislimo si, da denar za civilne iniciative ne prihaja več iz vladnih krogov, krogov interesnih skupin in/ali multinacionalk, ampak od tistih, ki imajo največji interes, da je družba uravnotežena in dinamična: državljank in državljanov. Iz civilno nadzorovane javne fundacije, ki ji pripada del davkoplačevalskega denarja, predno se prelije v aktualne vladne programe. Potem bo civilna iniciativa lahko delovala neodvisno, kot pravi partner formalnim vladnim struktiram. Lahko bo polno ozavestila svojo vlogo in polnomočno soustvarjala odprto družbo”. To je moja vizija.

Slika: InCo/ChangeTheGame dogodek


18.oktobra 2010 smo v organizaciji InCo gibanja poslali v svet sporočilo. Iz Državnega Sveta RS. Ritem civilnih iniciativ se je čutil daleč in globoko. Pokazali smo, da nas je veliko. Da je naše delo množično. Da z minimalnimi sredstvi že klijejo zdrava semena odprte družbe, vredne naše civilizacije.
Današnja zgodba beleži vibracijo, ki je bila poslana na vse konce Slovenije in v svet. Priključite se ji in z vami bo lahko segla še dlje. Z njo že danes vidim preko trenutnih pasti. Preko uničujočih zgodb in strahu. Vem, da lahko vidite tudi vi.

Ker je imel dogodek mednarodni značaj, vire pa imamo omejene, so vse prezentacije ostale v izvornem, angleškem jeziku. Hvala za razumevanje.

NAMEN:
- prikazati pomembnost in vlogo nevladnih gibanj ali iniciativ pri vzpostavljanju odprtih inovativnih ekosistemov (na regionalnem, državnem, občinskem ali organizacijskem nivoju)
- prikazati orodja, strukture, projekte in skupine udeležencev, ki so potrebni za delovanje takih iniciativ, osnovana na podlagi izkušenj in modelov InCo gibanja

- prikazati pomembnost različnih iniciativ, ki se med seboj podpirajo v smislu izboljšanja socialnega kapitala in prispevajo k progresivni spremembi v družbi in odprtemu inoviranju

- poudariti pomembnost med-regionalnega in med-kontinentalnega mreženja in sodelovanja za uspešen razvoj regionalnih in lokalnih inovativnih ekosistemov.
I. Začetne vibracije, ki so oblikovali varno okolje za razmišljanje, Violeta Bulc, Vibacom
"Innovative dialogues", multimedia performance, Lado Jakša

1. "The role of National Council in modern societies, the missing link between the needs of citizens and policy makers", Blaž Kavčič, the President of the National Council of the Republic of Slovenia.
2. “Why do we need civil initiatives in the development of innovation ecosystems", prof.ddr. Matjaž Mulej, University of Maribor.
3. "InCo movement, - a civil initiative for progressive innovation ecosystems; The path that we have walked and the lessons we have learnt", Violeta Bulc, Vibacom.
4. INCO International, Diversity and implementation benefits in multicultural environment, Marija Kokelj, Pitea.
5. "Change The Game" initiative and why do we have an interest in InCo movement, Stefan Blachfellner, "ChangeTheGame" initiative founder & INDABA Corporate Consulting.
6. "Challenges of innovation ecosystems in Austria", Thomas Wallner, University of Applied Sciences Upper Austria.

II. Učenje iz vodnjaka izkušenj in modrosti
"The role of Art in Innovation Ecosystem", Lado Jakša, multimedia performance

1. InJo (innovation journalism), the beginning of the InCo. story "Stanford after Stanford, messages and lessons about InJo", Matej Praprotnik, InJo scholarship 2010, RTV SLO.
2. "Innovation Journalism: The changes in Slovenian media", Lenart J. Kučić, Delo; Mirko Štular, Val 202; Domen Savič, Innovatif, Round table moderated by Matej Praprotnik, RTV SLO (30 min).
3. InCo Jr, InCo Ba. (for the youth): "Why youth inclusion matters, in innovation ecosystems", Mojca Štepic, Vibacom, Andreja Križnič, Proaktiv.kom.
4. InLoCom (for innovative local community), Ana Savšek, RCL: "From InLoCom to sustainable regional partnership "Heart of Slovenia".
5. "InCo movement - the branding that made a difference", Ladeja Godina Košir, Delo.

III. Nova semena, ki krepijo vibracije in kažejo poti

Initiatives that co-created the consciousness:

1. Association for Fair Play and tolerance in sport, Milan Hosta, SPOLINT Inštitut.
2. Initiative "Neodvisen.si" for a healthy relationship with life, Nataša Gregorič, IMC.
3. Umanotera, NGO for sustainable development and environment, Gaja Brecelj, Umanotera.
4. "E-participation: NGOs way to innovative democratic dialogues", Simon Delakorda, INePa (got in late, so his presentation is at the end).
5. The role of expert associations in creation of open innovation ecosystems, Maja Makovec Brenčič, Slovenian Marketing Association.
6. "The role of professional association in creation of open innovation ecosystems", Sonja Šmuc, The Managers' Association of Slovenia.
7. "The National Scout Organization and their contribution to the open innovation ecosystem", Tadej Pugelj, MNO (the network of NGOs).
8. "Culture and innovation ecosystems", Samo Selimović, Bunker.
9. "Contribution of generation Y to open innovation ecosystems", Žiga Vavpotič, Zavod Y.
10. Katja Verderber, Presentation, Labyrinth of Art.
11. "The role of Art of Living in creation of open societies", Sabina Podjed, Andrej A. Chiaiutta, The Art of Living (NGO).
12. "Luna festival and its contribution to creativity", Barbara Zonta.

Slika: InCo/ChangeTheGame dogodek

Predstavitev novih InCo iniciativ , Violeta Bulc, Vibacom:

13. ”Innovation Excellence” – best innovation performance and sustainability in ecosystems”, Dražen Carić, i.c.i.c.
14. "Leadership for innovation ecosystems", Sonja Klopčič, Trimo.
15. "The story that was recognized at InCo 2007", Videolectures, IJS.
16. "New community tools for a new civil movements and engagements", Uroš Strel Lenčič, Ordo.


Komentarji iz občinstva

“The Pattern Language of Innovation Movements! – What can we learn from existing patterns to co-evolve global, regional and local innovation ecosystems?”, Thomas Fundneider & Stefan Blachfellner, "ChangeTheGame Initiative".

Vse prezentacije so dostopne na povezavi: http://www.incomovement.si/inco-initiative.

Slika: Stefan Blachfellner in Violeta Bulc

Oktobrski dogodek v Državnem Svetu se je zgodil, ker so kolegi iz Avstrije, ki se zbirajo okoli iniciative “Change The Game”, želeli slišati našo zgodbo kako in zakaj je nastalo InCo gibanje. To preprosto povabilo, vprašanje je postalo več kot le izmenjava izkušenj. Omogočilo je kratek postanek in ozaveščen pogled nazaj. Pripomoglo je k oblikovanju spoznanja, da se gibanja kot je InCo gibanje in njegovi rezultati, ne zgodijo sami po sebi. Zgodijo se, ko so pogoji pravi. K temu pa prispevajo vsi, ki so te pogoje soustvarjali. Zato so tovrstni dogodki pomembni tudi zato, da omogočijo oblikovanje spoznanj, kako tesno smo vsi med seboj povezani. Koliko moči lahko črpamo že iz same zavesti, da nismo sami. Iz vpetosti s somišljeniki in soustvarjalci. Dejstvo, da je bil dogodek v Državnem Svetu je srečanju dalo še poseben, strukturni pomen. Zadnjih 5 let delovanja InCo gibanja je utrinek z visokim energetskim nabojem. Resničen utrinek. In samo upam lahko, da je hkrati tudi inspiracija vsem, ki ste še varno zaviti v svoje sanje in razmišljanja, da stopite v svetlobo in postanete sprememba o kateri sanjate.

Violeta
Enhanced by Zemanta

četrtek, 14. oktober 2010

“Opazuj ljudi, ki poizkušajo spreminjati pravila, saj je to prvi znak pomembnih sprememb”, J.A. Barker

V zadnjem letu čutim razliko v prostoru. V izražanju strasti pri ljudeh. V vse pogostejšem povezovanju človeških umov po celem svetu, v iskanju odgovorov na številna temeljna vprašanja. Opažam iskrene pobude, ki izzivajo in vabijo ljudi k akciji, k ustvarjanju lastnega mnenja, k so-ustvarjanju in inoviranju, k razvoju organizacijskih in socialnih inovacij. Tehnologija ne more več reševati pravih izzivov, s katerimi se sooča naša civilizacija. Čas je, da spremenimo igro. To je zgodba o taki iniciativi. Gre za vizijo in iskrena prepričanja, ki lahko naredijo razliko. To je zgodba o človeku, ki stoji za vsem tem. Dovolite si, da vam razširi vaše zaznave in začutite še eno vibracijo, ki posega v nekaj novega. Uživajte v branju.

VB: Kdo je Stefan?
SB: To je težko vprašanje. Prvič, sem oče in družinski človek, ki živi v prijetnem mestu Salzburg v Avstriji. Drugič, sem podjetnik. Imam svoje podjetje in sem udeležen v številnih drugih podjetniških projektih v Evropi in na Kitajskem. Tretjič, delno sem zaposlen kot univerzitetni predavatelj in poučujem 9 predmetov na treh univerzah v Avstriji.
Ne zamudite dogodka v Državnem Svetu Republike Slovenije, 18.10. 2010 med 9:00 in 16:30, kjer bo potekala izmenjava dobrih praks za oblikovanje inovacijskega ekosistema in pogojev trajnostnega razvoja; gostili bomo kolege iz Avstrije, elektronsko pa tudi Indijo, Izrael, Madžarsko in povezali ključne izkušnje nevladnih iniciativ za vzpodbujanje in razvoj odprtega prostora.
»InCo gibanje«, »ChangeTheGame iniciativa«, »Stanford po Stanfordu«, in druge iniciative slovenskega prostora, ki soustvarjajo odprto družbo. Pridružite se in soustvarjajte!
VB: Kaj je vaša strast?
SB: Zelo me zanima povezovanje ljudi, v smislu, da omogočim viziji, idejam in projektom, da privrejo na plano. V prvi fazi so potrebni pravi ljudje. Najbolje je, da le-ti izhajajo iz različnih poslovnih okolij, iz znanosti, oblikovalstva, umetnosti ali civilne družbe. Zelo rad sodelujem pri nastajajočih projektih. Raznoliki timi in projekti so ponavadi polni energije in navdušenja ter dajo celovit pogled na izzive in njihovo reševanje.

VB: »Change The Game« (»Spremeni igro«). Za kaj gre pri tem?
SB: Pred približno tremi leti je skupina strokovnjakov s področja poslovnega obveščanja (»business intelligence«) in informacijske etike organizirala okroglo mizo na posebno temo: »ko poslovno obveščanje sreča moralno inteligenco« (»business intelligence meets moral intelligence«). Prisotni so v medsebojnem pogovoru zaključili, da je nekaj hudo narobe v načinu, kako se danes posluje, in kakšen vpliv ima to na družbo. Te osebne izpovedi so bile izrečene, preden je udarila gospodarska kriza. Odločili smo se ustvariti majhno skupnost, mene pa so prosili, da jo vodim. Ko sem se z vlakom vračal domov, ter sem podzavestno premleval vtise o samem dogodku in globokih razmišljanjih, katerih del smo bili vsi, me je prešinila misel ameriškega futurista, Joela A. Barkerja: »Ne čakaj na to, da se trendi izoblikujejo. Namesto tega opazuj ljudi, ki poizkušajo spreminjati pravila, saj je to prvi znak pomembnih sprememb. In ko se pravila spremenijo, se lahko spremeni cel svet.« Takoj sem se odločil, da bom skupnost poimenoval »Change The Game Initiative« (»Pobuda za spremembo igre«), in da je naš namen, da povežemo ljudi, ki spreminjajo pravila.
Stefan Blachfellnerjevi (indaba-consulting.at) najpomembnejši projekti: sodelovanje s centrom za upravljanje znanja na Univerzi v Linzu v Avstriji, odlična učna izkušnja; »Izobraževalno področje Almtal«, kjer smo povezali ljudi iz treh različnih skupnosti in s tem pokrili celo dolino v Avstriji; osebno medkulturno izobraževanje na Kitajskem v sodelovanju z eno največjih tehničnih fakultet v Shanghaju, kjer želimo vzpostaviti učečo organizacijo s poudarkom na kvalitativnih izboljšavah v izobraževanju; globalna pobuda Change The Game, mednarodna mreža in vozlišče na področju inovacij.
VB: Kdo so člani?
SB: Predani podjetniki, vodje, izvršni direktorji, managerji, državni uradniki, raziskovalci, novinarji, svetovalci, prosti igralci in umetniki se danes združujejo v okviru pobude. Nekateri so lastniki podjetij, spet drugi so zaposleni v podjetjih, vladnih agencijah, nevladnih organizacijah, univerzah, raziskovalnih laboratorijih, medijih in lokalnih ter svetovnih skupnostih. Nekateri imajo poslovno izobrazbo, drugi s področja sociologije, psihologije, zgodovine, filozofije, komunikologije, informatike, matematike, biologije in umetnosti. Nekateri pa se preprosto učijo iz življenja.

Foto: Stefan Blachfellner in Violeta Bulc

VB: Kako deluje? Kaj je vsebina?
SB: Razvija se s priložnostmi, ki jih ljudje ustvarjajo, ko se povezujejo med seboj. Te povezave je seveda potrebno negovati in jih ohranjati pri življenju, in to ne samo na enostavni prijateljski osnovi. Zaradi tega sedaj delamo na naslednjih korakih na poti do naše vizije, t.j. postaviti omrežje in vozlišče na področju inovacij. Želimo odkriti medsebojno povezavo med etiko in inoviranjem ter njenim vplivom na družbeno, ekološko in ekonomsko vzdržnost poslovnih modelov, organizacij in družbe v celoti.
Istočasno, ko smo si zamislili pobudo »Change The Game«, sem se sestal z Alexandrom in Kathio Laszlo na bienalu »International Federation for Systems Research Dialogs« v Avstriji, kamor sem bil prvič vabljen leta 2008. Oba sta zelo navdihujoča. Ne samo, da sta me spodbudila k temu, da je pobuda o skupnosti zaživela, ampak sta mi podarila tudi to lepo misel: »Inovacija brez etike je slepa. Etika brez inovacije je slepa.« Naša vodilna načela prav tako tudi člani pobude »Change The Game« nikakor niso ne dolgočasni ne slepi.

VB : Zakaj zdaj?
SB: Mislim, da zato, ker je bil in še vedno je pravi čas. S tem, ko je človeštvo ponudilo rešitve, ki so pripeljale do blaginje, je povzročilo tudi številne težave, ki (lahko) vodijo v nazadovanje. Vprašanje ostaja, ali bomo sposobni rešiti npr. okoljske, družbene in kulturne probleme. Mislim, da. Pogovarjal sem se s številnimi znanstveniki in navadnimi ljudmi, ki že delujejo v smeri iskanja možnih rešitev, s tem da poizkušajo spreminjati skupna pravila. Morda so oni tisti, ki bodo spremenili obstoječo paradigmo. Tako imamo opravka z zelo resno zavestjo, a hkrati igrivim umom, in zelo resnimi temami. V ekonomski logiki in ustvarjanju dodane vrednosti iščemo paradigme, ki se potrjujejo v življenju.

VB: Kako so take pobude sprejete v Avstriji? Kakšen je odnos družbe do inoviranja v Avstriji? Ali obstaja kakšno gibanje v civilni družbi (NVO) za podporo inoviranju?
SB: Kar se tiče dojemanja naše družbe… uh, to je težko vprašanje, saj (še) nimamo izoblikovanih meril. Inoviranje je v Avstriji družbeno sprejeto in je del uveljavljenega načrta, ki pa ga poskušajo vpeljati predvsem interesna združenja, kot sta gospodarska zbornica ali avstrijsko združenje za industrijo. Mogoče ravno zato, ker je vse skupaj zelo dobro organizirano, izgleda, da ni potrebe ali prostora za delovanje civilne družbe na tem področju. Kljub temu smo bili z razvojem socialnega podjetništva v Avstriji priča nekaterim zanimivim pobudam, kot npr. ustanovitev »Vozlišča« (»The hub«) na Dunaju, ali zbor ljudi, ki se ukvarjajo z dizajnom in inovativnostjo, na srečanju Lift@Austria z naslovom »Omogoči! Temeljito inoviranje na področju družbe, gospodarstva in znanja« (»Enable! Profound Innovation in Society, Economy & Knowledge«), ki sta ga soorganizirala Thomas Fundneider in Markus Peschl, tudi člana naše pobude. Pa tudi pri naši pobudi »Change The Game« gre za neke vrste spremembo paradigme.

VB: Kako ste organizirani?
SB: V našem DNK nimamo opredeljene pravno formalne oblike in lastništva, kljub sponzorstvom, pa tudi ne uveljavljenih poslovnih ali političnih interesnih skupin. Mi smo bolj ne-organizacija. Nekoč sem slišal, da je naše ime preveč agresivno in napredno za obstoječe panoge in podjetja. Vendar se je od takrat veliko spremenilo, saj se je celo izraz »nosilci sprememb igre« uveljavil v besedišču inovacijskih gibanj in managerskem žargonu.
Naš namen je, da bolj privlačimo posameznike kot organizacije. Zato smo se odločili, da povežemo svetovne ume namesto regij ali držav. Danes povezujemo ljudi iz Argentine, Avstrije, Brazilije, Kitajske, Danske, Nemčije, Madžarske, Indije, Mehike, Portugalske, Slovenije, Španije, Švice, Velike Britanije in ZDA.
Otipljivi in neotipljivi rezultati pobude:
Neotipljivi rezultati so povezave med našimi člani, ki vodijo do – kot boste temu rekli – otipljivih rezultatov, ki so objavljeni na naši spletni strani. To so npr. mnoga vabila na znanstvene in strokovne konference po Evropi in celo Avstraliji ter številne publikacije.
Ustanovili smo raziskovalno skupino, ki se je sestala v okviru pobude Change The Game na temo »Kontroling za trajnostni razvoj«, saj verjamemo, da moramo spremeniti obstoječe sisteme merjenja in upravljanja, da bi lahko tako spremenili naše dojemanje in odločitvene sposobnosti. Smo člani Mednarodnega združenja za raziskave sistemov (»International Federation for Systems Research«) na področju »Učečih sistemov za trajnostni razvoj« (»Learning Systems for Sustainability«), kjer trenutno poizkušamo okrepiti raziskave na področju vplivov inovativnih in etičnih poslovnih praks. Podprli smo ustanovitev socialno-podjetniške zadruge z imenom »ThinkCamp« skupaj s zvezo »Coalition for the Global Commons« in pobudo »Global Marshall Initiative«. »ThinkCamp« podpira inovatorje s področja trajnostnega razvoja pri uresničitvi njihovih projektov. In še veliko drugega…
VB: K čemu stremite v prihodnje?
SB: Naš naslednji korak je utrditev pobude. Ustanovili smo svetovalni odbor. Prvi člani našega odbora so tudi med najbolj aktivnimi: Alexander in Kathia Laszlo, Thomas Fundneider, Stefan in Manfred Blachfellner, in ti, Violeta Bulc. Inoviranje in etika ostajata v središču naših aktivnosti, obenem pa opažamo trend v združevanju le-teh z dizajnom, kar postaja naš novi fokus. Ne samo tehnološki dizajn, ampak tudi družbeni. Sedaj je poudarek na soustvarjanju evolucijskega sistema, ki ne bo služil le našim potrebam, ampak tudi potrebam okolja in bodočih generacij. Gre za to, da je pomembno ustvarjati vrednost. To pa vodi do vprašanj, ali to izboljšuje moje življenje, izboljšuje življenja drugih, izboljšuje našo skupnost… Ta vprašanja prihajajo v ospredje.

VB: Kako ste vi in vaša pobuda povezani z InCo gibanjem, ki se je začelo v Sloveniji?
SB: Kot rečeno, gre tukaj v prvi vrsti za oseben odnos, v tem posebnem primeru, med tabo in mano. Srečala sva se leta 2007 na seminarju Salzburg Global Seminar in od takrat naprej se neprestano povezujeva. Vedno me je zanimal napredek v InCo gibanju v Sloveniji. Delimo si skupne interese, kot je npr. želja po komuniciranju, pripovedovanju zgodb, ki povzročajo spremembe. Nekateri člani InCo gibanja oz. njegovi soustanovitelji so tudi člani pobude »Change The Game«, kot npr. ti ali Madanmohan Rao iz InCo Indija.
S tem, ko se InCo gibanje razvija v globalno gibanje, bi lahko mi služili kot partnersko omrežje, ki nudi podporo in se razvija skupaj z InCo gibanjem. Trdno sem prepričan v to, da je povezovanje posameznih omrežij med seboj nujno. Nekateri ljudje so že po naravi neke vrste vozlišče, ne samo znotraj enega omrežja, ampak povezujejo ljudi iz različnih omrežij. Skupaj bi lahko ustvarili čudovito mrežno strukturo in veliko vrednost za vse.

VB: 18. oktobra prihajaš z nekaterimi kolegi v Ljubljano, kjer se boste srečali s člani InCo gibanja. Istočasno bo InCo gibanje gostilo prvo zasedanje pobude »Change The Game« v Sloveniji. Kaj pričakujete od tega srečanja?
SB: Od prvega srečanja pričakujem, da bo prvo v seriji učnih potovanj, ki nas bogatijo, v smislu plemenitenja odnosov z zbranimi ljudmi in pridobivanja koristnih nasvetov iz vaših izkušenj s področij inoviranja ter razvoja regionalnih in lokalnih skupnosti.

Foto: Stefan Blachfellner in Violeta Bulc

VB: Ali lahko gibanja kot sta »Change The Game« in InCo postanejo pomemben družbeni dejavnik v bodoče? Nova globalna platforma za soobstoj, soustvarjanje, globalna vas? Zakaj?
SB: OK, najtežje vprašanje na koncu. Seveda, upam, da se to zgodi, glede na to da smo na sredini eksperimenta. Upam, da bomo lahko spremenili paradigmo in s tem omogočili predanim posameznikom, da spremenijo svet.
Verjamem tudi v koncepte globalizacije. Lokalizacija oz. regionalizacija je ključni koncept pri ustvarjanju verig vrednosti in njegova oživitev lahko postane ključni dejavnik v razvoju regij. Istočasno pa lahko na globalni ravni povezujemo ljudi, znanje in celo mreže vrednosti, da s tem ojačamo naše sposobnosti inoviranja brez zaslepljenosti z etiko. S tem tudi krepimo predanost posameznika, krepimo globalno civilno družbo, krepimo skupno razumevanje našega soobstoja na planetu Zemlja.


Hvala ti, Stefan. Provokacije, rezultati in pogum so nalezljivi. Vse to izziva tiste, ki (še) niso storili prvega koraka. Deli sanje in omogoča manifestacijo. Spreminja igro in obenem omogoča učenje. Prepričana sem, da je današnja zgodba navdihnila nove posameznike. Več jih razume, da je potreben le majhen korak, da se potovanje začne. Preobrazbe so v zraku. Jih slišite. Jih vidite. Kar pogumno jih objamite.

Violeta
Enhanced by Zemanta

četrtek, 30. september 2010

Od vizije do merljivih rezultatov, 10 let Centra za Razvoj Litija

Organizacije so bitja, ki se rodijo, se razvijajo, bogatijo svet v katerem sobivajo in se v njega zlijejo. Center za Razvoj Litija (RCL) je čudovito bitje. Enkratno. Neponovljivo. Z razvojnim impulzom, ki navdihuje mnoge v svoji bljižini. Povezuje različne, podobne, tiste, ki iščejo. Tiste, ki želijo naprej. V času beganj in iskanja novih temeljev zagotavlja Občini Litija in celotnemu razvojnemu parnerstvu »Srce Slovenije« povezovalno moč, vizijo, drznost in strokovnost. Prepleta zgodbe številnih posameznikov, podjetnikov, zanesnjakov, mladine, politikov. Vedno v dobro občine in razvoja regije. V dobro ljudi in naravnega ekosistema v katerem sobivajo. V dobro prihodnjih rodov, a v veselje in zadovoljstvo današnjih. Aleksandra Gradišek ekipo RCL-ja vodi že od samega začetka. Deset let. Zato je to tudi njena zgodba.
Ne zamudite dogodka v Državnem Svetu Republike Slovenije, 18.10. 2010 med 9:00 in 16:00, kjer bo potekala izmenjava dobrih praks za oblikovanje inovacijskega ekosistema in pogojev trajnostnega razvoja; gostili bomo kolege iz Avstrije, elektronsko pa tudi Indijo, Izrael, Madžarsko in povezali ključne izkušnje nevladnih iniciativ za vzpodbujanje in razvoj odprtega prostora.
»InCo gibanje«, »ChangeTheGame iniciativa«, »Stanford po Stanfordu«, in druge iniciative slovenskega prostora, ki soustvarjajo odprto družbo. Pridružite se in soustvarjajte!
VB: Kje so korenine RCL-ja? Katera potreba je vzpodbudila njegov nastanek?
AG: Korenine smo pognali leta 2000 v Litiji, skupaj s takratnim županom Mirkom Kaplja. V tistem času so se v Sloveniji vzpostavljale podporne institucije za razvoj in pospeševanje podjetništva. Samo zadovoljni smo, da tudi zdajšnji župan vidi potenciale in rezultate našega dela, zato zgodbo pogumno razvijamo dalje. Danes smo prepoznavni koordinator razvojnih projektov na območju »Srca Slovenije«, desetih občin geografskega središča Slovenije. S svojim delom na ta način razvijamo okolje za sprejem razvojnih izzivov.

Foto: Aleksandra Gradišek

VB: Kaj so ključni dosežki te 10 letne poti?

AG: Za ključne dosežke si štejemo preboj iz lokalnega razvojnega centra v subregijski podporni subjekt, ki danes formalno povezuje 10 občin iz treh regij in svoje bogate izkušnje prenaša tudi v tujino. Ponosni smo tudi na vzpostavitev podjetniških točk »Vse na enem mestu«, saj danes delujejo v Litiji, Grosupljem in Domžalah. Pomemben korak v našem razvoju je bila tudi ustanovitev »Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije«, ki v obliki javno-zasebnega partnerstva črpa »Leader« sredstva, s katerimi pomagamo lokalnim nosilcem razviti in udejanjiti podjetniške ideje. Z ustanovitvijo zadruge za razvoj podeželja »Jarina« pa se že uspešno izvaja program lokalne samooskrbe. Med naše dosežke štejem tudi zasnovo in uspešno realizacijo regijskih projektov s področja povezovanja turizma z dediščino in vse večje število uspešnih podjetnikov iz naše regije.
10 let Centra za razvoj Litije (RCL). Prvenstveno je bil center namenjen pospeševanju podjetništva, izobraževanju, promociji in subvencioniranju obresti za razvojne projekte litijskih podjetnikov. »Na začetku smo organizirali le izobraževanja. A ker sem bila vedno vedoželjna, sem nagovorila župana, da me je podprl pri ideji, da naredimo za Litijo nekaj več.« pravi Aleksandra. S sistematičnim delom in uravnoteženim vzpodbujanjem razvoja širše skupnosti je osnovna ideja prerasla v regionalno partnerstvo »Srce Slovenije«.
VB: Koliko ljudi se je povezalo in soustvarjalo v tem obdobju?
AG: Naš razvojni center v okolje uspešno lansira programe, sofinancirane z evropskimi, nacionalnimi in lokalnimi nepovratnimi sredstvi. Za seboj imamo že več kot 50 referenčnih projektov, v katere je bilo vključenih več tisoč posameznikov, mladih, društev, podjetij, osnovnih šol, občin in ostalih lokalnih institucij.

Foto: Delna ekipa RCL

VB: Kateri so ključni vzvodi vašega uspeha?
AG: Menim da je najbolj pomembno, da v tem kar delaš uživaš, poleg tega pa je potrebno imeti smisel za povezovanje ter strmeti po spremembah. Pri vsem je ključno vodilo ustvarjanje dobrobiti v okolju. Ključni vzvodi so po mojem mnenju vztrajnost, pogum, sodelovanje s pravimi ljudmi in to, da si vedno korak pred drugimi. Vesela pa sem tudi, da sem si že v začetnih razvojnih korakih upala povabiti k sodelovanju vrhunske zunanje sodelavce, ki so pripeljali s sabo ekspertna znanja, ki jih (takrat) v naši regiji ni bilo.

VB: Od kje vam moč in vizija?
AG: Vedno mi je bil izziv ustvariti nekaj novega in dokazati, da so tudi na videz nemogoče stvari uresničljive. In to mi uspeva še danes, saj verjamem, da se dobro vrača z dobrim.

VB: Bili ste tudi prva Inovativna Lokalna Skupnost v Sloveniji in tudi prvi, ki ste se kot razvojni center pridružili InCo gibanju. Kaj je to pomenilo za vaš center?
AG: V lokalno okolje že vseskozi vnašamo nove programe, ki lahko pokažejo priložnost vsakemu občanu, saj je veliko prebivalcev še vedno zelo pasivnih. Tako smo si upali, morda celo prekmalu, v okolje lansirati in promovirati program pod imenom Inovativna lokalna skupnost. Sodelovanje v širšem kontekstu v InCo gibanju s podobno mislečimi ljudmi je bila zelo dobra potrditev, da smo na pravi poti. Hkrati pa je bila to za nas tudi odlična promocija, saj je naša zgodba, preko InCo gibanja že kmalu prodrla tudi v svet.
Odmevni rezultati: 2.740 ljudi posredno in neposredno vpetih v projekte; za 4 mio evrov razvojnih vzpodbud, 450 delovnih mest, vse večja prepoznavnost turistične destinacije, 3.800 enot promocijskih aktivnosti.

VB: Zakaj razvojno partnerstvo »Srce Slovenije«? Kaj prinaša in kako vpliva na vaše delo?
AG: Že leta 2006 smo se na Geossu pogodbeno zavezali v »Razvojno partnerstvo središča Slovenije«. S tem smo odprli pot edinstvenemu projektu v Sloveniji in širši regiji, ki temelji na resnični potrebi po ustvarjanju kritične mase zainteresiranih za resne razvojne projekte in s tem tudi večje možnosti za pridobitev javnih sredstev za njihovo realizacijo. Lahko rečemo, da je razvojno partnerstvo »Srce Slovenije« prava družbena inovacija, ki ima zelo oprejemljive rezultate tako za občane kot ostale fokusne javnosti.

VB: Kam pa vas vodi naslednji razvojni korak?
AG: V prihodnosti želimo vsebinsko dodelati znamko Srce Slovenije in naše območje umestiti na evropski zemljevid kot prostor, v katerem lahko ustvarjaš, se samouresničuješ ter obenem kakovostno bivaš. Srce Slovenije je namreč primer, ki priča o moči povezovanja in sodelovanja in predstavlja unikum v smislu razvoja znamke, saj vključuje najrazličnejša področja in interesne skupine.

VB: Vsebinska preoblikovanja RCLja in širitev njegovega vpliva sta bila verjetno izziv za vodenja? Kaj je to pomenilo za vas? Za vaše sodelavce/ke?
AG: V tem procesu je bilo pomembno predvsem pravočasno pridobivanje in razvijanje novih kadrov iz različnih področij in okolij. Pri vodenju organizacije, ki se ukvarja s tako široko paleto področij je pomembno, da se znamo ustrezno in pravočasno organizirati. Voditi poskušam na zelo odprt način. Verjamem in zaupam sodelavcem in jih vzpodbujam, da prevzamejo odgovornost in pristojnost za svoje projekte. Hkrati pa smo morali biti zelo odprti za neprestano fluktuacijo, saj je z razvojem regije rasla tudi potreba po znanjih, ki so jih ljudje pri nas imeli. A tudi to je v dobro regije.

VB: Kje vidite vlogo razvojnih centrov v prihodnje?
AG: Razvojni centri so se vzpostavljali z različnimi nameni in temu primerno tudi delujejo. Seveda pa je veliko odvisno od njihovih voditeljev ter evropskih, nacionalnih in regionalnih usmeritev. Razvojni centri naj bodo podporno okolje za generiranje, financiranje in implementacijo razvojnih vsebin. Odgovorni naj bodo za motivacijo ljudi, prenos znanja in izkušenj, razvoj regijskih kompetenc in učinkovito promocijo regije. Verjetno smo prav razvojni centri ključni katalizatorji za razvoj socialnega kapitala in trajnostnega razvoja.

Foto: Aleksandra Gradišek, župani Razvojnega partnerstva središča Slovenije,
minister za lokalno samoupravo in minister za okolje in prostor


Da bi se le čim več struktur, ki jih vzpostavljamo za učinkovitejše delovanje družbe, tako močno zavedalo svojega poslanstva in ga z jasnimi vizijami razvoja udejanjalo v prostoru. Zgodba RCL-ja govori o tem, da tam kjer je volja, je pot. S sistematičnim delom. S povezovanjem. S pogumom in srčno energijo. Vem, da je takih zgodb z vsakim dnem več. In prav je, da jih slišimo.


sreda, 29. september 2010

Tudi GZS je lahko drzna, vizionarska in koristna

Moj pogled glede prioritet GZS kot inštitucije v družini deležnikov za razvoj slovenskega inovacijskega ekosistema:

Vizija GZS za področje inovativnosti: "Inovativnost ozaveščen vzvod dodane vrednosti vseh nivojev slovenskega gospodarstva"

Poslanstvo GZS na področju inovativnosti: " Vzpostavljanje ustreznega okolja za prehod iz družbe invencij v družbo inovacij"

Foto: Violeta Bulc
Razlaga:
GZS lahko odigra pomembno vlogo pri razvoju inovacijskega okolja v dobro gospodarstva. Največ priložnosti je v ozaveščanju pojmov in vsebin, ki jih omogoča inovacijski ekosistem, še posebej v razumevanju razlike med invencijami in inovacijami in orodji, ki jih potrebujemo za omenjen prehod.
Naslednja priložnost je v vzpodbujanju odprtega ustvarjalnega in inovacijskega dialoga med vsemi deležniki inovacijskega prostora, z jasno izraženimi pogledi in interesi gospodarstva. In nenazadnje v učinkovitem komuniciranju izzivov, priložnosti in dobrih praks (rezultatov) inoviranja na vseh nivojih.

Ključne vsebine (področja dela) na področju inovativnosti, ki bi jih lahko pokrivala GZS:

1. Vzpodbujanje in ozaveščanje vseh oblik inoviranja (tehnološke, storitvene, organizacijske (modeli, procesi), družbene) in primerov dobrih inovacijskih praks po principih inovacijskega novinarstva in komuniciranja, preko predavanj, aktivnega dialoga med članicami, komuniciranja preko razpoložljivih medijev in ključevanja inovativnosti v vse strategije razvoja združenj, ki tvorijo GZS.

2. Nadgradnja sistema nagrajevanja inovativnosti z novimi kriterijami, ki so primerni za storitvene, organizacijske in družbene inovacije in ki jasno ločijo nagrade za invencije (do nivoja prototipa) in inovacije (tržno uspešne manifestacije). Usmerjeno vzpodbujanje potencialnih kandidatov za oddajo prijave. Večja in vidnejša promocija najprodornejših zgodb.

3. Povezovanje strokovnih deležnikov (raziskovalnih inštitucij, univerz, ostale strokovne javnosti) z namenom razvoja teoretičnih modelov inoviranja gospodarskih okolij (za razvoj, inovativnih poslovnih okolij vseh velikosti) in fokus na internacionalizacijo slovenskega znanja ter izkušenj na tem področju.

4. Vzpostavitev aktivnega dialoga z vsemi inštitucijami javnega značaja, ki oblikujejo in izvajajo javne razpise za vzpodbujanje inovativnosti gospodarstva z jasno izraženim gospodarskim interesom v smeri gospodarskih prioritet, trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti.

5. Razvoj javno dostopnega sistema (monitoringa) za spremljanje inovacijskega utripa slovenskega gospodarstva na osnovi kazalcev uspešnosti, ki se sooblikujejo s predstavniki članic GZS; on-line objava tekočega stanja (velik ekran na zunanji strani stavbe GZS, spletna stran)

Da bi bili koraki dovolj drzni, vizionarski in koristni... Aho, Violeta

četrtek, 9. september 2010

Inovativnost v Indiji

Pred nekaj dnevi sem se vrnila iz Indije. Obogatena, navdušena, vesela. Raznolikost življenja, barv, novih vrednot, novih struktur je bila nepopisna. Vsrkala sem številne nove kombinacije, priložnosti, energije, informacije, pristope. Moj univerzum se je razširil. Upala bi si trditi, da kdor ni doživel Indije, težko trdi, da ve, kakšen je svet, kaj je globalna ekonomija ter kako deluje kolesje življenja. Ena izmed stvari, ki me je najbolj presenetila, je njihov promet. Tega se z besedami ne da opisati. Sploh pa ne po evropskih standardih. Gre za veliko zmešnjavo ljudi, krav, avtomobilov, psov, tovornjakov, vozov, koz, pešcev, motoristov, ki se premikajo drug ob drugem. Naprej. No, skoraj!! To je odvisno od sposobnosti vsakega posameznika, bitja. Iznajdljivosti in odločenosti, da se premakne naprej. Zanimivo je, da vsi udeleženci v prometnem kaosu spoštujejo sposobnost premikanja in ko jih nekdo prehiti, ali se vmesti v prostor pred njimi, to sprejmejo brez konfliktov. Tega si nikakor ne morem predstavljati na evropskih cestah. Tak odnos do življenja, tolerantnost do sposobnosti drugih in želja po uveljavljanju lastnih, je verjetno pomembna, podzavestna moč Indije. Tudi pri vedno močnejšem pozicioniranju v globalni skupnosti. Druga je infrastrukturni razvoj. Karnataka z Bangaluru-jem (Silicijeva dolina Indije) je eno samo gradbišče. Niti sledu recesije. Vsak dan nastajajo nova naselja, poslovni parki. Vzporedno z razvojnim nabojem se vse bolj uveljavlja tudi potreba po višji dodani vrednosti in inoviranju. Pomemben igralec na tem področju je Madanmohan Rao, podjetnik, založnik, profesor, glasbeni poznavalec. Človek, ki se je povezal s Slovenijo na poseben način – preko »InCo India«. Pred vami je njegov pogled. Njegova zgodba.
Dr. Madanmohan Rao

Dr. Madanmohan Rao, svetovalec/avtor; BANGALORE
Twitter: http://twitter.com/MadanRao
Knjige: http://www.amazon.com/exec/obidos/search-handle-url/ref=ntt_athr_dp_sr_1?_encoding=UTF8&sort=relevancerank&search-type=ss&index=books&field-author=Madanmohan%20Rao
Blogi: Mobile: http://mobile.techsparks.com/
Upravljanje znanja: http://km.techsparks.com/?p=119
Music: http://music.techsparks.com/
Ustanovitelj, Indijski project Pregovori http://twitter.com/IndianProverbs

Avtor: ICT4D: Learnings, Best Practices and Roadmaps from the Pan Asia ICT R&D Grants Programme (http://www.amic.org.sg/index.php?link=9&id=77)
Editor, Asia Unplugged (http://www.uk.sagepub.com/authorDetails.nav?contribId=531897)
KM Tools and Techniques (http://www.elsevierdirect.com/product.jsp?isbn=9780750678186)
News Media and New Media (http://www.amazon.com/News-Media-New-Asia-Pacific-Internet/dp/9812102329)
Leading with Knowledge (http://www.mcgraw-hill.co.uk/html/0070499608.html)
The Asia-Pacific Internet Handbook (http://www.thehoot.org/web/home/searchdetail.php?sid=561&bg=1)

Soustanovitelj, Bangalore KM Community (http://kcommunity.ning.com/)
Direktor raziskovalnih projektov, Mobile Monday (http://www.mobilemonday.net/)
Predsednik konference, Digital Africa Summit (http://www.be-excellent.com/dynamic.php?button=100&section=22)

KM delavnica: http://slasscom.lk/node/267
KM tečaj (master's level, one semester): http://www.isim.ac.in/html/course%20page/mism611.htm

Uradni blogger, BaliSpirit Festival 2010 http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=2524250848329712838&postID=1525107554744244270

Editor svetovne glasbe: Rave magazine, CluedIn
http://www.indiaseonline.com/?p=235
http://www.cluedin.in/reviews/music-reviews?start=6
http://www.cluedin.in/reviews/music-reviews?start=10

Travel writing: http://www.ulive.sg/article.aspx?id=5768&cat=lifestyle
VB: »Kaj so glavna gonila Indije za globalni uspeh?«
MR: »Danes vsebuje skoraj vsak svetovni časopis zgodbo o ponovnem vzponu Indije po stoletjih britanske vladavine in desetletjih zaprte ekonomije. Ključna gonila indijske blaginje izhajajo iz trdne osnove tradicionalne modrosti, naklonjenosti do inženirstva, lokalnega kmetijstva in virov rudnin, velikega bazena talentov, mlade populacije, podjetniškega duha, demokratičnega vladanja, svobode tiska, globalne diaspore ter občutka, da je ponovno prišel čas, ko ima Indija vpliv na lokalno in globalno gospodarstvo in kulturo.«

VB: »Kako bi ocenili željo Indije po inoviranju? Kje Indija najbolj inovira? Katere so njene ključne prednosti pri inoviranju?«
MR: »Menim, da je potrebno ocenjevati željo Indije po inoviranju na številnih ravneh: nastajanje novih podjetij, R&D, vertikalno povezovanje, izobraževanje, aktivnosti prevzemov in združitev, medijsko poročanje (tradicionalni in socialni mediji), dogodki, publikacije in področje svetovalnih storitev.

Indija se je zagotovo izkazala z inoviranjem na področju offshore ustvarjanja programske opreme in ostalih storitev ter je tako postala veliko mednarodno vozlišče za raziskave in razvoj ter podporo tem dejavnostim (inovacije na področju same programske opreme in IT strojne opreme pa še vedno nekoliko zaostajajo). Avtomobilski in farmacevtski sektor sta tudi pospešila tempo, prav tako kmetijska panoga in področje biotehnologije. Številne poslovne in tehnične šole imajo predmete o inovacijah in prirejajo tekmovanja za najboljše poslovne načrte, vendar je potrebno te aktivnosti razširiti na celoten izobraževalni sektor.

Indijska podjetja tudi kotirajo na lokalnih in mednarodnih borzah ter kupujejo druga podjetja po svetu zaradi njihovega znanja. Znanost in IT v poslovnem svetu sta dobro pokrita v medijih, potrebo pa je nameniti več pozornosti interdisciplinarnosti, kar so pionirji InCo gibanja pravilno izpostavili. Več pozornosti je potrebno nameniti inovacijam na področjih, kjer ima Indija največje probleme: upravljanju z vodo, urbanemu planiranju, prometni infrastrukturi, proizvodnji električne energije ter izboljševanju veščin na področju gradbene tehnologije.«

Violeta Bulc and dr. Madanmohan Rao

VB: “Kateri so največji izzivi Indije pri tem, da postane inovativna in na inovacijah sloneča država z globalnim vplivom na inoviranje?”
MR: »Izzivi, s katerimi se sooča Indija, so notranja trenja med člani posameznih skupnosti, slaba razporeditev javnih sredstev ter politična prerekanja na vseh vladnih ravneh. Na področju inoviranja je potrebno jasneje in bolj redno komunicirati o inoviranju, nadobudne inovatorje pa je potrebno na bolj učinkovit način povezati z ostalimi sodelavci ter deležniki doma in v tujini. Inovacijsko komuniciranje in podjetniško izobraževanje se morata razširiti iz nišnih aktivnosti v masovna gibanja. Tako obstajajo različne študije z mešanimi rezultati glede veljavnosti in kakovosti meritev na področju inoviranja ter razne ankete, ki so jih izvedle razne raziskovalne organizacije. Zato jih je potrebno bolj natančno prilagoditi razmeram v Indiji.

VB: »Zakaj ste se odločili za zagon InCo India? Kje vidite njegov največji potencial? Kakšen odnos imate do slovenskih pobud in izkušenj?«
MR: »Moja prva reakcija, ko sem naletel na InCo skupnost, predvsem slovensko, je bila: »Uau!«. Namen gibanja in nekatere njegove lastnosti so res dobro zvenele: »navdušenje, dinamika, radost, notranje zadovoljstvo in samouresničenje, dostojno življenje;« »udeleženci inovacijskega prostora, ki so za medgeneracijsko povezovanje mladosti in poguma z modrostjo in izkušenostjo«; »medstrukturno in medgeneracijsko ter interdisciplinarno sodelovanje«.

Kot raziskovalec in pisatelj, ki je rastel v Indiji ter veliko potoval in delal po svetu, lahko takoj vidim nova področja, kjer lahko Indija prispeva k modelom in okvirjem InCo gibanja. To so: inovacije znotraj diaspora mrež (npr. med Indijci v Indiji ter Indijci v Združenih državah ter Evropi), komunikacije o razvoju (uporaba inovativnosti v kontekstu hitro rastočih držav kot npr. »ljudje na dnu piramide«), reševanje sporov (npr. inovativne poti za promocijo dialoga med skupnostmi v konfliktu), stopnjujoča inovacija (npr. prenos inovacije na širšo bazo uporabnikov), globalizacija inovacije (npr. prenos inovacije iz Indije na druge hitro rastoče države in v razvite države).

Obstaja tudi naravna povezava med gibanjem znanja (ki ga vodim) in InCo gibanjem. V moji knjižni seriji o upravljanju znanja sem osvetlil študije primerov indijskih podjetij, ki so uspešno uporabile upravljanje znanja za izboljšanje svoje produktivnosti in učnih sposobnosti. Naslednji logičen korak je premik v inovacijski prostor.«

VB: »Ali obstaja potencial za sodelovanje na področju inovacij med Indijo, ki je tako ogromna država, ter Slovenijo, ki je ena najmanjših? Na katerih področjih, kako? Kje vidite izzive in priložnosti?«
MR: »Seveda, veliko je področji, kjer je sodelovanje možno! Pravzaprav razlika v velikosti in kulturi ponujata sami po sebi priložnost za izpeljavo primerjalnih študij, oblikovanje dobrih praks, ocenjevanje modelov in sodelovanje na projektih. Vidim velik potencial v skupnih raziskavah, ustvarjanju učbenikov, pripravi dogodkov, oblikovanju nagrad, sporazumih o mentoriranju/sodelovanju, svetovanju ter partnerstvih med akademskimi programi, vladnimi pobudami in nevladnimi organizacijami.«

VB: »Kaj bo vaša prva InCo poteza?«
MR: »Vzpostavljanje kontaktov s člani globalne InCo skupnosti. Npr. Z vašo pomočjo sem že vzpostavil stik s člani InJo gibanja v Kaliforniji in Helsinkih ter člani mreže v Avstriji.

Registrirali smo spletno domeno InCo-India.in in Twitter naslov (http://twitter.com/InnovComm
Dr. Madanmohan Rao

Pripravlja se tudi knjiga o svetovni InCo skupnosti, ki bo vsebovala poglavje o Indiji, udeležili pa se bomo tudi konference in delavnic v Ljubljani v letu 2011.

Veliki pokojni učenjak s področja komunikacij, Everett Rogers, je pred skoraj 50 leti osvetlil zanimivo področje z njegovo prelomno knjigo: »Diffusion of Innovations« (Razpršitev inovacij«), prav tako so tudi drugi avtorji izdali prodorne knjige o globalni inovaciji in širjenju znanja (npr. »Wikinomics« Dona Tapscotta, »The Global Brain« Mohanbira Sawhneya, »The New Age of Innovation« avtorja C.K. Prahalada)«. Mi v InCo gibanju lahko tudi igramo pomembno vlogo pri raziskovanju in promociji široko zastavljenih vzdržnih inovacijskih modelov.

Res se veselim fantastičnih sinergij in aktivnosti z lokalnimi in globalnimi InCo skupnostmi!
Enhanced by Zemanta