torek, 22. september 2009

INOVATIVNOST MLADIH ZA PREHOD V INOVATIVNO DRUŽBO

Ustvarjalnost in njena manifestacija v obliki inovativnosti sta ključna vzvoda ustvarjanja dodane vrednosti v današnjem času in prostoru, zato je potrebno aktivirati čim več potencialov, ki bodo omogočili prehod v inovativno, na znanju in modrosti temelječo družbo.

Praksa nas uči, da je za učinkoviti razvoj inovativne družbe potreben sistematičen in uravnotežen razvoj vseh deležnikov inovacijskega prostora. Eden ključnih protagonistov inovativnosti naj bi bil šolski sistem, ki vzgaja nove generacije aktivnih ustvarjalcev in nosilcev sprememb. Zato je pomembno graditi inovacijsko zavest na vseh nivojih predšolskega, šolskega in visokošolskega sistema kot tudi pri vseh ostalih deležnikih, ki ga sooblikujejo.

Slovenija ima prav na tem področju idealno priložnost, da zagotovi trajnostno inoviranje družbe preko sistematične vzgoje mlade generacije v smer ustvarjalnega razmišljanja in inovativnega delovanja.Prvi poskusi tovrstnega aktiviranja mladine že obstajajo in so predvsem podjetniško-civilne narave. Eden izmed živih projektov na terenu je tudi Vibacomovo delo na področju inovacijskega komuniciranja, katerega namen je krepiti inovacijski potencial med mladimi. V nadaljevanju vam podajamo intervju z Mojco Štepic, vodjo projekta InCo Jr., ki že 4 leta aktivno spodbuja ustvarjalnost in inovativnost med slovenskimi šolarji in učitelji.

INTERVJU Z MOJCO ŠTEPIC

Mojca Štepic je del Vibacomove ekipe, znotraj katere samostojno vodi projekte s področja inovativnosti in podjetništva. Svoj zadnji izziv udejanja v kombinaciji obeh področij v vzgojno-izobraževalnih sistemih, kjer spodbuja mlade in izziva učitelje, da pogledajo na obstoječe in znane reči na drugačen način. Nič neobičajnega ni, da uživa v konstruktivni komunikaciji in sodelovanju z ljudmi, saj je po svojih naravnih talentih mediator in odličen poslušalec. Več o Mojci
Mojca Štepic (Vir: MŠ)

EL: Kakšne so tvoje asociacije na besedno zvezo "inovativnost in mladi"?
MŠ: Predvsem gredo v smeri neizkoriščenega potenciala, neusahljivega vira drugačnega načina razmišljanja, odprtosti do sprememb (za razliko od mnogih preostalih deležnikov družbe) in želje po izražanju sebe in svojih misli.

EL: Kaj te je potegnilo v delo z mladimi na področju inovativnosti?
MŠ: V največji meri zagotovo potreba njih samih, da se znotraj šolskega sistema lahko izrazijo na drugačen način, da se znotraj svojega kroga potrdijo v lastni individualnosti pri snovanju idej, ter da spoznajo številne možnosti, ki jih inovativnost ponuja pri svojem osebnem in strokovnem razvoju. Istočasno pa tudi potreba po tem, da inovacijski projekti ne ostanejo samo stavek znotraj različnih strateških dokumentov, ampak dobijo svojo vrednost v praksi, na terenu.

EL: Kakšni so bili začetki projekta InCo Jr., kako se je sploh delo z mladimi začelo?
MŠ: Začelo se je 4 leta nazaj preko t.i. podjetniških krožkov, kjer smo ugotovili, da je sicer odlično, da mladi pridobijo znanja o že preizkušenih orodjih, kako lahko nek izdelek ali storitev spravijo v življenje, da pa imajo tudi sami nore ideje o novih, drugačnih prijemih, s katerimi je moč doseči enak ali pogosto še boljši efekt, ne vedo pa, ali je to sprejemljivo, dovoljeno, prav. Z delavnicami v okviru projekta InCo Jr. smo jim možnost izražanja samega sebe dali in rezultati so presenetljivi.

InCo Jr. je program za spodbujanje inovativnosti, inovacijskega komuniciranja in inovacijskega novinarstva v vzgojno–izobraževalnih sistemih). Je eden nosilnih projektov InCo gibanja za inovativni preboj Slovenije, ki ga koordinira podjetje Vibacom v sodelovanju s partnerji. Poslanstvo projekta je spodbujanje kakovostnega komuniciranja in kritične presoje o ustvarjalnosti in inovativnosti pri mladih in vzgojiteljih ter učiteljih v slovenskih vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah. Projekt se izvaja od leta 2006, v tem času je bilo opravljenih preko 100 delavnic z več kot 1.100 mladimi in 1.050 učitelji in drugimi pedagoškimi delavci. Ti podatki kažejo, da se je projekt v slovenskem prostoru že dodobra zasidral in kaže tudi že pozitivne rezultate, o katerih se sliši tudi v tujini (v letu 2009 je bil projekt predstavljen na konferenci Interface Innovation v Bruslju in na 6. Konferenci o inovacijskem novinarstvu na Stanfordski univerzi v ZDA). Več na: www.incogibanje.si/incojr

Delavnica v sklopu projekta InCo Jr.
na osnovni šoli (Vir: Vibacom)

EL: Kako mladi dojemajo inovacije, jih novo sploh privlači?
MŠ: V osnovi razumejo inovacijo kot invencijo, torej kot nekaj novega in predvsem v obliki izdelka. Pogosto mislijo, da za ustvarjanje inovacij potrebuješ ogromno količino denarja in da moraš biti vsaj znanstvenik ali umetnik. Ko ozavestijo, da je inovativen lahko vsak in to na različnih področjih (izdelki, storitve, načini dela, odnosi, modeli, itd.), postanejo bolj samozavestni, odprti za sodelovanje in izmenjavo svojih idej, pripravljeni prispevati. Motivira jih dejstvo, da nobena ideja ni neumna, in da izmenjevanje in komuniciranje svojih idej dejansko lahko obrodi prave sadove. Vsi vemo, da domišljija mladih nima meja, zato razmišljanje o nečem novem in drugačnem in to v okviru šolskega sistema, v njihovo zavest in delovanje prinaša novo svežino.

EL: Vemo, da je eden izmed ključnih nalog projekta InCo Jr. spodbujanje mladih za poročanje o inovacijah, kar se tudi nagrajuje v sklopu InJo nagrade. O čem pišejo mladi v prispevkih, kje so pomanjkljivosti?
MŠ: Materiale za ustvarjanje prispevkov iščejo v vsepovsod, na hišnem pragu, v svojih lokalnih skupnostih, pa tudi globalno, izven meja, ki so jim vsakdanje. Pišejo o inovativnih izdelkih, ki spreminjajo tok družbe, opisujejo inovativne podjetnike in podjetja, razlagajo, zakaj so inovacije potrebne, kakšen vpliv imajo na prihodnost, katere so prednosti in slabosti posameznih, že uveljavljenih inovacij, kje inovativnosti ni, pa bi bila zelo potrebna, itd. Z vsebinami velikokrat presenetijo, saj najdejo tudi "neobičajna" področja, kjer se inovacije dogajajo, npr. inovativnost med invalidi, inovativnost v obvladovanju čustev, itn. Glede na dosedaj prejete prispevke, teh je bilo v zadnjih treh letih kar 93, prednjačijo tisti, ki se nanašajo na ekologijo in podjetništvo, kar je izredno pohvalno in spodbudno. Kar se pomanjkljivosti tiče, bi izpostavila predvsem nadomeščanje ustvarjalnosti z inovativnostjo brez pogleda na tržno manifestacijo.
Pomen izobraževanja in usposabljanja mladih za kakovostno poročanje o inovacijah je bil izpostavljen tudi na 4. Regionalni konferenci o inovacijskem novinarstvu Stanford po Stanfordu 2009, ki jo je 3. septembra organiziral Vibacom v Sodelovanju z Evropskim novinarskim centrom. Na konferenci se je izpostavilo, da je pomembno že v mladih letih osveščati potencialne novinarje o inovacijah in jih naučiti prepoznavati le-te, da bodo skozi nadaljnje usposabljanje resnično kakovostno in kritično pristopili k poročanju o inovativnosti, in se hkrati razvijali v celostne osebnosti, ki lahko podajajo celostne zgodbe. Več o konferenci

Podelitev priznanj za najbolj kakovostne osnovnošolske
in srednješolske prispevke o inovativnosti v okviru InJo
nagrade 2009 na InCo konferenci 2009 (Vir: Vibacom)

EL: Kako lahko še spodbudite poročanje mladih o inovacijah?
MŠ: Mladi potrebujejo raznolikost in možnost izbire. Niti niso vsi naklonjeni pisanju in besednemu izražanju. Zato jim bomo v okviru InJo nagrade poskušali dati na razpolago še dodatne komunikacijske kanale. Skupaj s priznanim fotografom, g. Bojanom Brecljem, že oblikujemo kriterije za poročanje o inovativnosti preko dokumentarne fotografije, spodbujali bomo tudi izražanje preko multimedijskih kanalov, dodajamo tudi možnost izražanja preko stripov, računalniških predstavitev in intervjujev. Poudarek dajemo vsebini, zato so orodja komunikacije lahko praktično kakršnakoli. Tudi s tem se namreč želimo prilagoditi različnim talentom in zanimanjem mladih in s tem na dan privabiti njihov ustvarjalni duh.
Vzporedno s projektom InCo jr. poteka tudi projekt InCo Ba., ki je namenjen sistematičnemu izobraževanje izvajalcev študijskih programov in študentov samih o temeljih inovativnosti, inovacijskih procesih in inovativni družbi, o razumevanju vpliva inovativnosti na ustvarjanje dodane vrednosti in trajnostno rast nekega prostora. V ta namen je bil razvit tudi poseben natečaj (v partnerstvu z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem) in sistem nagrad za najboljše študentske prispevke na temo inovativnosti v sklopu InJo nagrade 2009.
EL: Poleg delavnic za učence in dijake na vsaki šoli izvajate tudi predavanja za učitelje? Kakšni je njihov odnos do inovativnosti?
MŠ: Poleg razumevanja, da morajo učitelji spodbujati ustvarjalnost in inovativnost pri mladih, so predavanja usmerjena tudi v razumevanje in osveščanje pomembnosti spodbujanja lastne inovativnosti ter zagotavljanja okolja in orodij, da se drugi (tako učenci/dijaki kot sodelavci) lahko izražajo inovativno. Velik poudarek dajemo osebnostnemu razvoju, samoiniciativnemu prispevanju vsakega zaposlenega na šoli ter povezovanja tako znotraj šole kot tudi z zunanjimi deležniki (starši, dobavitelji, drugimi šolami, predstavniki lokalne skupnosti, itd.).
Dejstvo je, da se v večini šolskih okolij pomena inovativnosti kot vrednote, ki prinaša dodano vrednost, še vedno premalo zavedamo. Velikokrat naletimo na zastarele načine delovanja, ki so pogojeni s preteklim načinom vzgoje, strahom pred izpostavljanjem, enosmernim razmišljanjem in konceptom prav-narobe oz. črno-belo brez razumevanja, da je dopustna tudi mavrica. Ne glede na to, da nekateri učitelji razumejo, kako pomembno je spodbujanje inovativnosti, se v praksi kaže, da je primarno in nujno potrebno razumevanje in spodbujanje inovativnosti navišjega vodstva šole.

EL: Letos ste se prvič lotili projekta tudi z vrtci? Kako je potekalo druženje s cicibani?
MŠ: V duhu inovativnosti smo se za projekt z vrtci povezali v vrtcem Trnovo iz Ljubljane, ki je izredno napreden prav na področju oblikovanja in uvajanja inovativnih poslovnih modelov v predšolsko vzgojo. Skupaj s tremi predstavniki vrtca in glavnim gostom - lutko, vesoljčico Trajo, smo z otroki ustvarjali posebne zemljevide. Na podlagi sodelovanja je nastala tudi trdna povezava med ljubljanskim in mariborskim vrtcem, ki sedaj izmenjujeta znanja, izkušnje in celo obiske otrok.

EL: Ali se slovenska podjetja zavedajo, da je ustvarjalna in inovativna mladina potrebna tudi za njihov dolgoročni in trajnostni razvoj?
MŠ: Vsekakor. Podjetja in organizacije, ki so do sedaj podprle projekt InCo Jr. znotraj svojih lokalnih skupnosti se zavedajo, da je za lastno inovativnost potrebna tudi podpora neposrednega okolja. Težko je namreč delovati in ustvarjati inovativno v okolju, kjer je inovativnost nerazumljena in se ne uveljavlja v praksi. Hkrati pa se podjetja, ki vlagajo v inovativnost mladih, zavedajo tudi, da prav ti mladi predstavljajo njihov bodoči zaposlitveni potencial. V odrasli dobi je vsekakor težje razvijati vrednote usmerjene k neprestanim spremembam, stalnem iskanju novih rešitev, ustvarjalnosti, drugačnosti in drznosti, kot je to mogoče razviti pri mlademu človeku.
V 4-letnem poteku projekta so izvedbo delavnic podprle naslednje organizacije:
razvojni centri (Center za razvoj Litija d.o.o.),
občine (Občina Hrpelje – Kozina),
šole (OŠ Danile Kumar, Ljubljana),
podjetja ( ETI Elektroelement d.d., Trimo d.d., Adria Mobil d.o.o., Kostak d.d., Elektro Maribor d.d., Vinakoper d.o.o.).
EL: Kje vidiš nadaljnji razvoj projekta InCo Jr.?
MŠ: V sistematičnemu in periodičnemu izvajanju tovrstnih delavnic na posameznih šolah, v aktivnemu vključevanju staršev v projekt, v vključevanju inovativnih posameznikov in podjetij iz lokalnih skupnosti v delavnice ter v organizaciji mednarodnih taborov, kjer bi se mladi iz različnih držav srečali in izmenjevali svoje izkušnje o inovativnosti na konkretnih primerih.

Izjave udeleženih v projektu InCo Jr.

Dobro je, da nas nekdo spodbuja k razmišljanju. Na delavnici smo spoznali nove ideje sošolcev ter prijateljev in njihov način razmišljanja. Fino bi bilo, da bi nas ljudje še bolj podpirali pri ustvarjanju novih idej, mogoče celo plačali kakšno izobraževanje v tujini, da bi spoznavali nove ideje in nove ljudi.” Maja Jug, 9.a, OŠ Gradec, Litija

"Delavnica je bila zanimiva, ker si imel možnost povedati svoje mnenje in razmišljati, kaj vse bi še lahko naredil na novo, kaj bi lahko spremenil, naredil bolj preprosto." Urška Pribožič, 4.b E, Ekonomska in trgovska šola Brežice

Predavanje je bilo zanimivo, poučno in dobro predstavljeno. Predavateljica je predavanje zelo nazorno popestrila s primeri iz prakse in jih prenesla v vsakdanje življenje. Pomena inovativnosti ter ustvarjalnosti kot vrednote se v okolju šole premalo zavedamo. Menim, da je seminar vsem udeležencem osvetlil pomen razvijanja inovativnosti na vseh ravneh – tako pri strokovnih delavcih kot tudi učencih. Inovativnost in inovacije prepogosto povezujemo zgolj s področjem podjetništva, kjer so vidni konkretni produkti ustvarjalnega mišljenja. Konkretne delavnice s področja inovacijskega komuniciranja bi nam podale bolj jasne smernice za spodbujanje inovativnosti pri učencih.” Polona Kralj Zupančič, Pomočnica ravnateljice OŠ Mokronog

Estera Lah in Mojca Štepic med intervjujem
(Vir: Vibacom)

Naj bodo tovrstne zgodbe v jesenskih dneh, ko se življenje vrača v vrtce, šole in fakultete, spodbuda, da se pristopi k še bolj sistematičnemu spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti slovenskih mladih. Naj postanejo mladi gonilo inovativne družbe!

Vibacom tim

Intervju je z Mojco Štepic 21. septembra opravila Estera Lah.