torek, 15. maj 2012

Sistemsko in holistično razmišljanje – vodič k cvetočem planetu

Brez odmora vztrajamo na sledi emocionalno in duhovno bogatejšega sveta, ki bo omogočil uravnotežiti znanost in izredne dimenzije. Zavestna želja, da bi svojo civilizacijo pomaknili korak naprej v dojemanju individualizma in kolektivizma ter med njima vzpostavili ravnotežje, dobiva na znanstveni, osebni, strukturni in filozofski ravni vedno večji življenjski pomen. Vpliva na naše dojemanje družbe, poslovnosti, odnosov in pomena življenja. Preoblikuje metodologije, rešitve, vizije in vrednote vedno večjega števila ljudi na našem Planetu, v lokalnih skupnostih in družbenih krogih. Ali obstaja kaj takega, ki bi vodilo vse to? Kaj bi lahko postal nov način razmišljanja? Da bi si podrobneje pogledali eno od možnosti, s katero se bomo morda soočili v prihodnosti, smo se pogovarjali z Alexandrom Laszlom, sistemskim znanstvenikom, humanistom in človekom, ki navdihuje s svojimi idejami.


 Slika: Alexander Laszlo
 Vir: osebni arhiv

V: Kdo je Alexander Laszlo (AL)?
AL: Jaz sem alkimist in vorticist. Kot vorticist sisteme postavljam na glavo. Ko pretehtam možnosti, ali bi lahko bilo kaj drugače, vedno pomislim »zakaj pa ne?« - zakaj se ne bi mogli odločiti za cvetoče (thriving) življenje? Prispevati k prihodnosti, ustvariti novo priložnost ali poboljšati odnose. Kot alkimist poskušam najti dinamične harmonije, to je, pogoje, ki omogočijo, da se kolektivno cvetoče razvijamo.
Short CV:
Alexander Laszlo, Ph.D., is co-founder and President of Syntony Quest and former Director of the Doctoral Program in Management at the Graduate School of Business Administration & Leadership (ITESM), Mexico.  As Professor of Systems Science and Evolutionary Development he currently teaches at a variety of MBA and Doctoral programs internationally, and is President Elect for 2013 of the International Society for the Systems Sciences (ISSS).  He has worked for UNESCO, the Italian Electric Power Agency, and the U.S. Department of Education, has held visiting appointments with the London School of Economics and the European University Institute, and has been named a Level I Member of the National Research Academy of Mexico (SNI).  He is on the Editorial Boards of three internationally arbitered research journals, recipient of the Gertrude Albert Heller Award, the Sir Geoffrey Vickers Memorial Award, and the Förderpreis Akademischer Klub award, author of over sixty journal, book, and encyclopedia publications, and a 5th Degree Black Belt of traditional Korean Karate. Vir: Wikipedia
V: Kakšne izkušnje ste dobili pri zasledovanju teh ciljev?
AL: Moja izkušnja je presenetljiva. To, kar vznikne, ni toliko pomembno, kakor samo pogovarjanje o njem in sam ples vznikanja. Omogoči nam, da se hranimo, to je pomembno. V osnovi se učim »plesati« ples, ki ga narava že ves čas pleše.

V: Kaj žene vašo strast?
AL: Moja strast je točka, v kateri se povezujejo tri glavne stvari: prva je holistično bivanje (proces), druga transcendentalna zavest (ki je empatična, sočutna, vključujoča), tretja pa je vznik duhovniške naravnanosti (currating emergence) (ko se človek dojame kot uslužbenec Planeta, zadolžen za razvijanje pogojev za cvetočo rast).

V: Kje in na kakšen način izražate svojo strast, vizije in sanje?
AL: Zanimajo me tiste dejavnosti in vzajemno delovanje, v katerih je v ospredju protopija (ne gre za utopijo, ideal, toda tudi ne samo za prenašanje vrednosti /ekstrapolacijo/ iz trenutne realnosti, gre za možni prostor, v katerem bi se lahko razvila uresničljiva in funkcionalna družba, za dinamiko sodelovanja). Na primer oblikovanje programa za ljudi, ki ga sestavijo sami in v katerem se učijo, kako postati državljan nove globalne eko-civilizacije. To zahteva povsem drugačen učni proces.
Sistemsko mišljenje – ponotranjena manifestacija (v mišljenju posameznikov ali socialnih sistemov) sistemskih konceptov, sistemskih načel in sistemskih modelov.
Sistematično mišljenje – vsak postopen metodičen pristop, ki ga izvajamo v skladu z vnaprej določenim algoritmom ali zastavljenim načrtom.
Sistemično mišljenje – nagnjenost ali naravna predispozicija, da razmišljamo v pojmih sistemičnih odnosov, ne da bi pri tem nujno posegali po sistemskih konceptih, sistemskih načelih ali sistemskih modelih. Primeri področij, ki vsebujejo ali razvijajo takšno mišljenje, so na primer permakultura, feministične študije, ekologija in Knjiga sprememb (Yi jing).
V: Ali za to obstajajo dobri konkretni primeri?
AL: Da. Prvi je »Univerza Giordana Bruna za globalni premik«. V osnovi se na njej učimo, kako postati ljudje, ki ustvarjajo civilizacijske premike, in ne samo ostati zajedavci na Planetu. Dober primer ponuja tudi ISSS (International Society for the Systems Sciences /Mednarodna družba za sistemske znanosti/), ki nam omogoči teorijo in prakso povezati v inovativnih idejah za cvetoč planet (thriving planet). ISSS organizira dogodke, ki ljudem omogočijo timsko raziskovati, kaj pomeni biti državljan »cvetočega planeta«. To je še en projekt, na katerem delam.

V: Ali se na ISSS posvečate samo takšnim dogodkom?
AL: ISSS smo sprva ustanovili kot ustanovo za poglobljeno raziskovanje in razvoj transdisciplinarnega polja sistemske teorije. Tu se poklicni strokovnjaki, učenjaki, inovatorji, znanstveniki, inženirji in oblikovalci srečujejo v raziskavah »izomorfizmov« v vzorcih in procesih na različnih disciplinarnih področjih. Proučujemo obnašanje sistemov (bioloških, kemičnih, socialnih) in iz njih spoznavamo, kako so med seboj povezani. Ukvarjamo se tudi z razvojem področja, ki smo ga izvorno dojemali kot sistemsko gibanje (ukvarjali smo se z jeziki procesov in to nam je omogočilo začutiti kompleksnost, ki sega čez meje različnih disciplin). Žarišče gibanja je bilo enotno polje znanosti (meta jezik). Vendar danes o tem raje razmišljamo kot o vzdrževanju prostora za sodelujoče raziskovanje dinamike kompleksnih prilagodljivih sistemov.
Sodelujem tudi pri zagonu Giordano Bruno univerze globalnega pomika. Njen namen je priskrbeti možnosti ljudem, ki so nezadovoljni s pomanjkanjem odzivanja lokalnih vlad in pomanjkanjem priložnosti za polno življenje v globalnem geo-političnem sistemu. Na Univerzi Giordano Bruno sem direktor Inštituta za evolucijsko učenje pri Centru za napredne  študije. Na njem raziskujemo nove izobraževalne vsebine in nove učne procese, ki so potrebni za državljanstvo globalne eko-civilizacije v harmoniji s Planetom (ki ne presega kapacitet tega planeta).
V: Na zadnjem srečanju ISSS v Linzu smo strategije in delovanje posvetili »Ustvarjanju pogojev za bujno rastoč Planet«. Kaj to pomeni? Zakaj je to pomembno?
AL: Osredotočili smo se na načine, kako lahko sistemska skupnost prispeva k izboljšanju človeških pogojev v so-odvisnosti z našim Planetom. Problemi današnjega časa ne bodo izginili, ne bomo jih odpravili s tehničnimi posegi. Ne glede na to, v kakšni meri bomo izboljšali obstoječ sistem, ne bomo mogli obiti problemov, ki smo jih ustvarili (niti konj niti voz nas ne bosta ponesla na Mesec, za kaj takega moramo ustvariti nov sistem). Toda ob tem ne pozabimo, da je sistem, ki ga ustvarjamo, živ sistem, organizem, zato moramo ustvariti pogoje, iz katerih lahko vznikne po naravni poti. Torej, kako oblikovati takšne pogoje? Prav to je bilo žarišče omenjenih pogovorov. Hoteli smo dobiti žgoč primer, tako za izhodišče, kakor za navdih za pobudnike.



V: Kakšno vlogo bo igral ISSS pri doseganju teh pogojev?
AL: ISSS bo organiziral sedeminpetdeseto letno srečanje in svetovno konferenco, za katero smo (sodelujoči pri pogovoru v Linzu) dobili poseben privilegij in odgovornost, da smo jo začeli oblikovati. Timsko smo skupaj oblikovali vabilo na srečanje planetarnega plemena: ne za tiste, ki bi bili del problema, temveč za ljudi, ki bi se radi vključili v njegovo reševanje, v raziskovanje novih oblik ravnanja, potrebnih za izoblikovanje globalne eko-civilizacije in bi radi ponudili nove vrednote ter končno, ustvarili nove odnose med nami, naravo in preteklimi ter prihodnjimi generacijami vseh živih bitij.
Razlaga pojmov:
Bujna rast (Thrivability) pomeni naslednjo stopnjo trajnostnega razvoja (onkraj trajnostnega razvoja).
Delovati kot skrbnik (curating): vzgajati, rediti (nurturing), gojiti potencialno inherentnost v živem sistemu.
Cvetoč Planet (Thrivable Planet): Planet, ki deluje na osnovi obilja in veselja.

V: Kaj pa korporativni svet? Kako se lahko pridruži na tej poti? Kaj bi bila njegova vloga pri ustvarjanju »bujno cvetočega Planeta«?
AL: V današnjem času je pojmovanje, da organizacija skrbi za pobude trajnostnega razvoja, že dokaj splošna zadeva. Zavest o korporativni družbeni odgovornosti (CSR- corporate social responsibility) in korporativnem državljanstvu je prav tako splošno razširjena. Korporacije priložnosti iščejo za dobro delovanje tudi s tem, da storijo kaj dobrega za družbo in okolje. Platformo, ki jo ustvarjamo za »bujno cvetoči Planet«, bo korporacijam omogočila igrati odločilno vlogo. Poseben poudarek ISSS konference v letu 2013 bo posvečen sistemičnim točkam učinkovitosti (leverage points) za nastajajočo eko-civilizacijo. Zato ISSS konferenca za podjetja, ki bi jih zanimalo, kako ustvariti in oskrbeti točke učinkovitosti, ki veliko pomenijo za globalni pomik proti Cvetočem Planetu, pomeni veliko priložnost. Ker je nova vizija povezana z oblikovanjem novega sveta, ustvarja nove trge (strateški pristop, ki ga imenujemo »modri ocean«).

V: Je »Cvetoči Planet« fikcija, sen ali realnost, ki jo lahko uresničimo še v našem življenju?
AL: Vizija in način, kako je ISSS dogodek leta 2013 zasnovan, sta natančno tisto, kar pomeni pojem protopija (ta je za razliko od utopije dosegljiva in realna). Za vse nas je v prihodnosti nujno oblikovati, prikazati, razviti in ustvariti pogoje za rast in spremembe, ker se nahajamo na prelomni točki civilizacijskega propada. Ali bomo slepo še naprej sledili scenarijem, ki nas peljejo v propad, kot k edinemu možnemu izidu za civilizacijo, ali pa bomo poiskali sistemične točke učinkovitosti, ki bodo omogočile vznik potencialne protopije.


Slika: Pleme »Cvetočega Planeta« iz Linza 
(z leve proti desni: Alexander, Ockie, Stefan, George /na zaslonu/, Violeta, Nam, Mary, Jenifer), 
Vir: IFSR arhiv, april 2012


V: In vaše zadnje sporočilo?
AL: To, o čemer sva govorila, niso sanje. Je priložnost za radikalno inovacijo, o kateri nekateri razmišljajo kot o masovni inovaciji; ta črpa iz naše kolektivne inteligence v multiplih dimenzijah sistemične inovacije, ki obsega ljudi, strukture, procese in tehnologije. Da se bo to zgodilo, je potrebna povezava med teoretiki in poklicnimi strokovnjaki pri ustvarjanju sistemov kot točk interakcije, kakršna bo na primer ISSS konferenca leta 2013. In končno, ne mislimo se ustaviti samo pri tem. Zamišljamo si, da je konferenca samo en od vozlov, le ena od točk interakcije, ki k sodelovanju vabi kolektivno inteligenco masovne inovacije na globalni ravni.

To je nedvomno nekaj, kar nas lahko združi v Planetarno Civilizacijo. Hvala Alexander.

Violeta


Intervju je bil v originalu narejen v angleškem jeziku. Hvala Iztoku Osojniku za zahteven prevod novega besedišča.



Obvestila:

ponedeljek, 7. maj 2012

Inovacije na področju struktur – odprti sistemi

Vse bolj se zavedamo, da morajo biti celostne spremembe, ki jih spodbujamo pri ljudeh, podprte tudi s spremembami v strukturah okoli nas. Če svojega osebnega razvoja ne bomo podprli tudi na nivoju struktur, se bomo znašli v svetu, ki nas bo vse bolj utesnjeval in na koncu v nas povzročil upor ali razsulo. Oba stanja sta pogubna in nekonstruktivna. Alternativa obstaja. V evolucijskem pristopu. V naravnih procesih. Le-ta vabi vse voditelje in tiste, ki jim sledijo, k resnemu razmisleku o vlogi moči, katalizatorjih inovativnosti, vrednotah in vizijah, in še posebej k razmisleku o posledicah, do katerih vodijo rezultati naših dejanj. Vredno je globoko vdahniti in spregledati. Zakaj in s kakšnimi posledicami delamo to, kar delamo; kako sodelujemo, soustvarjamo in sobivamo. Danes z vami deliva zgodbo o "odprtih sistemih". Skozi oči dr. Merrelyn Emery, dame iz Avstralije, ki je svoje življenje posvetila sistemom, ki ustvarjajo presežke. Na nivoju zavesti in človeške veličine. Upam, da njena energija doseže tudi vas in vas spodbudi, da naredimo korak dlje. To je njena zgodba.

V: Kdo je Merrelyn Emery?
Dr. Merrelyn Emery:
Na kratko, dr. Merrelyn Emery se ukvarja z razvojem  metode »ogroženih« za duševne bolezni, ki se uporablja tudi za normalne populacije, na primer v organizacijah. To je del skupnega prizadevanja za boj proti svetovni epidemiji depresije. To je orodje za vzpostavljanje produktivnih, inovativnih organizacij, s pomočjo demokratizacije. Dolgoročno ima zastavljena dva raziskovalna projekta. Prvi vključuje raziskave in razvoj praktičnih strategij za organizacije in skupnosti, ki bodo pripomogle k bolj učinkovitemu reševanju vzrokov in posledic podnebnih sprememb. Drugi se nanaša na izdajo knjige, ki bo dokumentirala potrebe znanosti za premik iz zaprtih sistemov in redukcionizma, in hkrati zabeležila zaznavo našega sveta in ljudi kot odprtih sistemov.
Merrelyn Emery je pridobila svojo prvo odliko iz psihologije na Univerzi v Novi Angliji leta 1964 in doktorirala iz trženja na Univerzi v Novem Južnem Walesu leta 1986. Doktorska disertacija se je dejansko nanašala na nevrofiziološke učinke televizije. Delala je na področju psihologije, raziskovalnega izobraževanja in nenehnega izobraževanja, predvsem na Avstralski državni univerzi. Od leta 1970 je delo posvetila razvoju teorije o odprtih sistemih in ima trenutno status izredne profesorice s področja Uporabne človeške znanosti na univerzi Concordia. Objavila je številne članke, skupaj s številnimi raziskavami v institucionalnih poročilih ter 15 knjig, od katerih je najnovejša Prihodnost šol. Pravkar je končala monografijo o zadnjem valu družbenih sprememb, ki so se začeli v Tuniziji in se še vedno razvijajo preko Sirije in gibanja »Occupy».
V: Kaj vas navdihuje pri vašem delu?
Dr. Merrelyn Emery:
Mnogo ljudi me je navdihnilo, od mojega očeta dalje, ki je ves čas rušil pravila, kot na primer, ko me je sredi noči izvlekel iz postelje, ko sem bila še majhna, da sem videla komet, ki se je pojavil na nebu  - “Imamo obiskovalce iz drugega sveta” je rekel – dovolj, da bi navdušil domišljijo vsakega otroka. Ker sem bila precej izoliran otrok gozda, večino mojega vedenja o svetu prihaja iz knjig, ki sem jih priberačila, si jih sposodila, ali jih ukradla. Moji prvi junaki so bili pomorščaki in raziskovalci, še posebej tisti, ki so tvegali vse, da bi se poučili o ekstremnih okoljih, značilni za osrednje dele Avstralije in za Antarktiko. Kasneje sem prebirala zgodbe znanstvenikov kot so Kopernik, Galileo in Wegener, ki so prav tako tvegali vse, ko so stali za svojimi stališči navkljub ortodoksnim in prevladujočim interesom časa v katerem so ustvarjali. Prav tako sem prebrala ogromne količine fikcije in znanstvene fantastike ter spoznala, da sta domišljija in kreativnost naše največje bogastvo, predvsem tiste, ki se uporabljajo modro. Med moje najljubše avtorje se uvršča Xavier Herbert, ki je napisal "Capricornia in Poor Fellow My Country", pogubne portrete uničenja aboriginov in avstralske kulture nasploh. Morda je bil najbolj vpliven avtor Henry Handel Richardson (ki je bila ženska, Ethel), ki je napisal "The Fortunes of Richard Mahony", roman, ki je pravzaprav slika počasnega slabšanja osebe, ki ima paranojo.

V: Kaj vas je pri tej knjigi najbolj pritegnilo?
Dr. Merrelyn Emery:
Ko sem jo prvič prebrala, me je odbila. Šele po več letih študija psihologije, pa sem začela ceniti akutnost njenih percepcij. Ta knjiga me je tudi pripeljala do ugotovitve, da resnice ne iščejo le akademiki, temveč tudi vneti opazovalci, kot na primer umetniki, ki zaznavajo realnost pod površino in jo komunicirajo na mogočne načine. Znanstveniki kot Carl Jung in Erich Neumann so to razumeli. Razmejevanje znanosti in umetnosti je umetna. Po moje, vsi zdravi ljudje iščejo smisel.

Slika: Violeta Bulc, Dr. Merrelyn Emery, Kaja Rangus
Vir: Vibacom, EMCSR 2012, Dunaj


V: Še kakšen navdih?
Dr. Merrelyn Emery:
Še en pomemben navdih v mojem življenju je bilo preživljanje otroštva v oddaljenem rezervatu Aboriginov, kjer sem se naučila jezika in načina kako gledati "pravilno" in s tem seznaniti se s fizičnim okoljem, v katerem sem živela. Za vedno se mi je tedaj spremenila moja zaznava sveta. Ta čas je za vedno zaznamoval moje življenje. Domorodna ljudstva so tudi vneti opazovalci in znanstveniki. Kljub temu pa se moram zahvaliti za največji navdih v mojem življenju mojemu soprogu Fredu Emery-ju, ki me ni nikoli prenehal presenečati z globino svojih spoznanj ter svojo popolno predanostjo delu – svojo željo po učenju in pravici sveta. Tudi on je bil izjemen raziskovalec in nepopustljiv branilec pomena in prednosti dokazov nad uveljavljenimi interesi statusa quo.

V: Kako zaznavate vlogo inovacij v sodobni družbi?
Dr. Merrelyn Emery:
Inovativnost in njen predpogoj, ustvarjalnost, sta temeljni značilnosti in znaka zdravja v vsaki družbi. Vsak ima dispozicije za ustvarjalnost, vendar mnogi živijo in delajo v razmerah, ki ustvarjalnost zavirajo.

V: Kakšno je vaše razumevanje koncepta odprtih sistemov? Kakšna je razlika med vašim pogledom in pogledom Ludwig-a von Bertalanffy-ja?
Dr. Merrelyn Emery:
Osnova za teorijo odprtih sistemov so seveda odprti sistemi v okoljih. V srcu odprtih družbenih sistemov pa so ljudje z namenom. Naš odprt sistem družbenih ved ima jasen namen in nekaj dobro uveljavljenih sredstev za to. Celotna slika stoji na trdnih gradnikih.
Von Bertalanffy-jeva formulacija odprtega sistema je briljanten korak naprej in verjetno še vedno pokriva obsežno maso animiranih bitij na Zemlji. Upravičeno se imenuje »oče odprtih sistemov«, vendar pa se njegova konceptualizacija ukvarja le z ljudmi kot osebami. Nedvomno smo se fizično prilagodili našemu planet, vendar ko razmišljamo o zavesti, postane jasno, da moramo preseči von Bertalanffy-ja.
Potrebujemo družbeno vedo, ki natančno opisuje in pojasnjuje resničnost človeškega obstoja. Za dosego le-te, je potrebno h Bertalanffy-jevemu konceptu odprtih sistemov dodati konceptualizacijo družbenega okolja. 

V: Kako oziroma zakaj ste se začeli ukvarjati z odprtimi sistemi?
Dr. Merrelyn Emery:
Bila sem nezadovoljna s številnimi akademskimi pristopi in teorijami, ki ne delujejo v praksi, in iskala nekaj, kar je znanstveno in v praksi deluje. Ko se je Fred Emery konec leta 1969 vrnil v Avstralijo, sem spoznala teorijo odprtih sistemov ter ugotovila, da je to točno to, kar sem iskala. 
DEFINICIJA ODPRTIH IN ZAPRTIH SISTEMOV:
“Ludwig Bertalanffy opisuje dva tipa sistemov: odprti in zaprti sistemi. Odprti sistemi so sistemi, ki dovoljujejo interakcijo med svojimi notranjimi elementi in okoljem. Odprt sistem je definiran kot “sistem, ki s svojim okoljem izmenjuje stvari ter vzpostavlja uvoz in izvoz”. Na drugi strani pa so zaprti sistemi izolirani od okolice.”
Vir:  Wikipedia
V: Ali nam lahko predstavite odprt sistem, ki vas najbolj navdihuje?
Dr. Merrelyn Emery:
Številne stvari me navdihujejo, verjetno pa so starodavne kulture tiste, ki spoštujejo celotno življenje, ki so bile vneti opazovalci in raziskovalci, in so obdržale planet v odlični formi več tisoč let.
 
V: Kateri faktorji spodbudijo organizacije, da postanejo bolj odprte? Kateri so ključni elementi uspeha?
Dr. Merrelyn Emery:
To vprašanje pa si res zasluži kompleksen odgovor, ki je odvisen od dobe, o kateri govorimo. Leta 1970 in 1980 so se organizacije v Avstraliji in drugod usmerile v teorijo odprtih sistemov, ker so hotele biti najboljše med najboljšimi. Danes se organizacije odločajo za odprte sisteme, ker je to še edino, kar jim je še ostalo. Nad drugimi pristopi so že obupale. Odprti sistemi v času prevladujoče ekonomske racionalnosti, nikakor niso bili priljubljeni. V zadnjih nekaj letih, pa se vedno več ljudi spoznava, da sta neo-liberalizem in avtokracija uničujoča, zato si ne prizadevajo le za spremembe v organizacijah in skupnostih; vse bolj si prizadevamo za preusmeritev in spremembo uničujočih trendov. Nahajamo se v globalni podnebni krizi, ob tem pa imamo tudi globalno epidemijo depresije in duševnih bolezni. Za današnji čas je značilno pomanjkanje uspešnega prilagajanja: smo bolna družba.  A čuti se naraščajoča potreba, da to spremenimo. Ljudje se samoorganizirajo in iščejo pot iz te situacije. Dobrih idej pač ne moremo ves čas tlačiti. Slej ko prej najdejo pot na svetlo.

Skrivnosti uspeha so:
  • ljudje morajo imeti zavestno konceptualno znanje o tem, kaj je vključeno in kako se lahko uporablja
  • ljudje morajo oblikovati in prevzeti odgovornost za svoje načrte, za svojo prihodnost, in
  • morajo oblikovati svoje oddelke v svojih organizacijah 
  • z drugimi besedami, ljudi moramo vrniti k njihovim pravim statusom odprtih namenskih sistemov, in jih nehati obravnavati kot neumne, nezanesljive in neodgovorne. 
V: Zakaj ljudje spreminjajo svoja mnenja? Kako bi pojasnili ta fenomen?
Dr. Merrelyn Emery:
  Ko vidimo, kako se ljudje prepirajo o pomenu tistega, kar se je zgodilo včeraj, ali ko dokumentiramo družbene spremembe skozi čas, nedvomno stojimo tudi v nekem stanju prilagoditve sveta, ki smo ga sami oblikovali; sveta idej, idealov in vrednot. Zavedamo se fizičnega sveta, ne le neposredno, temveč tudi preko naših idej in vrednot o svetu.  Vsi vidiki tega sveta idej, idealov in vrednot se spreminjajo skozi čas. Brez konceptualizacije tega sveta, ni odgovora na vprašanje, čemu se ljudje prilagajamo. Za človeka, je von Bertalanffy-jeva konceptualizacija uspešno zaokrožena.

Slika: OPEN OR CLOSED SYSTEMS? BRIDGING THE GAP ,
Merrelyn Emery, February 2012
Vir: Članek predstavljen na konferenci EMCSR 2012, Dunaj

V: Ali poznate kakšen primer odprtega sistema, ki ni uspel?
Dr. Merrelyn Emery:
Neuspeh, je tako kot uspeh, vezan na definicijo. Vendar poznam mnogo demokratičnih organizacij v zgodnjih časih, ki jih ni bilo mogoče ohraniti, ker se še nismo naučili, kako jih pravno vzdrževati. Vemo, kako to storiti zdaj.
Podobno poznam veliko primerov, kjer so oblikovalci procesov in menedžerji (izvajalci) naredili temeljne napake, zaradi česar so procesi posledično spodleteli. Ljudje morajo poznati svojo teorijo in biti premišljeni in previdni pri izvajanju dela, vezanega na teorijo odprtih sistemov. Za kar pa ni recepta.
Toda, ko izvajalci vedo kaj delajo in je priprava ustrezno izpeljana, ne poznam primera, kjer projekt ne bi izpolnil svojih ciljev.

V: Kje oziroma na kakšen način bodo po vašem mnenju vidni dolgoročni vplivi odprtih sistemov?
Dr. Merrelyn Emery:

  • Organizacije, ki služijo človekovim pravicam, kot tudi finančnim izidom. "Proizvod dela je človek".
  • “Skupnosti”, ki so dejansko skupnosti, ne agregati izoliranih in/ali ločenih posameznikov in družin.
  • Psihično (in fizično) zdravi ljudje, ki pokažejo ves svoj potencial za ustvarjalnost in iskanje idealov.
  • Družbena sprememba, ki obnavlja duševno zdravje in stabilnost našega sveta in upajmo, da se začne zdraviti planet, če imamo za to sploh še dovolj časa.

Najlepša hvala Merrelyn. 

Violeta in Kaja

Ps: Z dr. Merrelyn Emery sva aprila 2012 govorili na EMCSR na Dunaju.

Dodatne informacije:
•   4. Inco dogodek: »InCo posvet o intuitivnem managementu«
•   Dogodek: Odličnost managerk 2012
•   Priporočamo knjigo: Barry Schwartz and Kenneth Sharpe: Practical Wisdom, The Right Way to Do the Right Thing