četrtek, 14. oktober 2010

“Opazuj ljudi, ki poizkušajo spreminjati pravila, saj je to prvi znak pomembnih sprememb”, J.A. Barker

V zadnjem letu čutim razliko v prostoru. V izražanju strasti pri ljudeh. V vse pogostejšem povezovanju človeških umov po celem svetu, v iskanju odgovorov na številna temeljna vprašanja. Opažam iskrene pobude, ki izzivajo in vabijo ljudi k akciji, k ustvarjanju lastnega mnenja, k so-ustvarjanju in inoviranju, k razvoju organizacijskih in socialnih inovacij. Tehnologija ne more več reševati pravih izzivov, s katerimi se sooča naša civilizacija. Čas je, da spremenimo igro. To je zgodba o taki iniciativi. Gre za vizijo in iskrena prepričanja, ki lahko naredijo razliko. To je zgodba o človeku, ki stoji za vsem tem. Dovolite si, da vam razširi vaše zaznave in začutite še eno vibracijo, ki posega v nekaj novega. Uživajte v branju.

VB: Kdo je Stefan?
SB: To je težko vprašanje. Prvič, sem oče in družinski človek, ki živi v prijetnem mestu Salzburg v Avstriji. Drugič, sem podjetnik. Imam svoje podjetje in sem udeležen v številnih drugih podjetniških projektih v Evropi in na Kitajskem. Tretjič, delno sem zaposlen kot univerzitetni predavatelj in poučujem 9 predmetov na treh univerzah v Avstriji.
Ne zamudite dogodka v Državnem Svetu Republike Slovenije, 18.10. 2010 med 9:00 in 16:30, kjer bo potekala izmenjava dobrih praks za oblikovanje inovacijskega ekosistema in pogojev trajnostnega razvoja; gostili bomo kolege iz Avstrije, elektronsko pa tudi Indijo, Izrael, Madžarsko in povezali ključne izkušnje nevladnih iniciativ za vzpodbujanje in razvoj odprtega prostora.
»InCo gibanje«, »ChangeTheGame iniciativa«, »Stanford po Stanfordu«, in druge iniciative slovenskega prostora, ki soustvarjajo odprto družbo. Pridružite se in soustvarjajte!
VB: Kaj je vaša strast?
SB: Zelo me zanima povezovanje ljudi, v smislu, da omogočim viziji, idejam in projektom, da privrejo na plano. V prvi fazi so potrebni pravi ljudje. Najbolje je, da le-ti izhajajo iz različnih poslovnih okolij, iz znanosti, oblikovalstva, umetnosti ali civilne družbe. Zelo rad sodelujem pri nastajajočih projektih. Raznoliki timi in projekti so ponavadi polni energije in navdušenja ter dajo celovit pogled na izzive in njihovo reševanje.

VB: »Change The Game« (»Spremeni igro«). Za kaj gre pri tem?
SB: Pred približno tremi leti je skupina strokovnjakov s področja poslovnega obveščanja (»business intelligence«) in informacijske etike organizirala okroglo mizo na posebno temo: »ko poslovno obveščanje sreča moralno inteligenco« (»business intelligence meets moral intelligence«). Prisotni so v medsebojnem pogovoru zaključili, da je nekaj hudo narobe v načinu, kako se danes posluje, in kakšen vpliv ima to na družbo. Te osebne izpovedi so bile izrečene, preden je udarila gospodarska kriza. Odločili smo se ustvariti majhno skupnost, mene pa so prosili, da jo vodim. Ko sem se z vlakom vračal domov, ter sem podzavestno premleval vtise o samem dogodku in globokih razmišljanjih, katerih del smo bili vsi, me je prešinila misel ameriškega futurista, Joela A. Barkerja: »Ne čakaj na to, da se trendi izoblikujejo. Namesto tega opazuj ljudi, ki poizkušajo spreminjati pravila, saj je to prvi znak pomembnih sprememb. In ko se pravila spremenijo, se lahko spremeni cel svet.« Takoj sem se odločil, da bom skupnost poimenoval »Change The Game Initiative« (»Pobuda za spremembo igre«), in da je naš namen, da povežemo ljudi, ki spreminjajo pravila.
Stefan Blachfellnerjevi (indaba-consulting.at) najpomembnejši projekti: sodelovanje s centrom za upravljanje znanja na Univerzi v Linzu v Avstriji, odlična učna izkušnja; »Izobraževalno področje Almtal«, kjer smo povezali ljudi iz treh različnih skupnosti in s tem pokrili celo dolino v Avstriji; osebno medkulturno izobraževanje na Kitajskem v sodelovanju z eno največjih tehničnih fakultet v Shanghaju, kjer želimo vzpostaviti učečo organizacijo s poudarkom na kvalitativnih izboljšavah v izobraževanju; globalna pobuda Change The Game, mednarodna mreža in vozlišče na področju inovacij.
VB: Kdo so člani?
SB: Predani podjetniki, vodje, izvršni direktorji, managerji, državni uradniki, raziskovalci, novinarji, svetovalci, prosti igralci in umetniki se danes združujejo v okviru pobude. Nekateri so lastniki podjetij, spet drugi so zaposleni v podjetjih, vladnih agencijah, nevladnih organizacijah, univerzah, raziskovalnih laboratorijih, medijih in lokalnih ter svetovnih skupnostih. Nekateri imajo poslovno izobrazbo, drugi s področja sociologije, psihologije, zgodovine, filozofije, komunikologije, informatike, matematike, biologije in umetnosti. Nekateri pa se preprosto učijo iz življenja.

Foto: Stefan Blachfellner in Violeta Bulc

VB: Kako deluje? Kaj je vsebina?
SB: Razvija se s priložnostmi, ki jih ljudje ustvarjajo, ko se povezujejo med seboj. Te povezave je seveda potrebno negovati in jih ohranjati pri življenju, in to ne samo na enostavni prijateljski osnovi. Zaradi tega sedaj delamo na naslednjih korakih na poti do naše vizije, t.j. postaviti omrežje in vozlišče na področju inovacij. Želimo odkriti medsebojno povezavo med etiko in inoviranjem ter njenim vplivom na družbeno, ekološko in ekonomsko vzdržnost poslovnih modelov, organizacij in družbe v celoti.
Istočasno, ko smo si zamislili pobudo »Change The Game«, sem se sestal z Alexandrom in Kathio Laszlo na bienalu »International Federation for Systems Research Dialogs« v Avstriji, kamor sem bil prvič vabljen leta 2008. Oba sta zelo navdihujoča. Ne samo, da sta me spodbudila k temu, da je pobuda o skupnosti zaživela, ampak sta mi podarila tudi to lepo misel: »Inovacija brez etike je slepa. Etika brez inovacije je slepa.« Naša vodilna načela prav tako tudi člani pobude »Change The Game« nikakor niso ne dolgočasni ne slepi.

VB : Zakaj zdaj?
SB: Mislim, da zato, ker je bil in še vedno je pravi čas. S tem, ko je človeštvo ponudilo rešitve, ki so pripeljale do blaginje, je povzročilo tudi številne težave, ki (lahko) vodijo v nazadovanje. Vprašanje ostaja, ali bomo sposobni rešiti npr. okoljske, družbene in kulturne probleme. Mislim, da. Pogovarjal sem se s številnimi znanstveniki in navadnimi ljudmi, ki že delujejo v smeri iskanja možnih rešitev, s tem da poizkušajo spreminjati skupna pravila. Morda so oni tisti, ki bodo spremenili obstoječo paradigmo. Tako imamo opravka z zelo resno zavestjo, a hkrati igrivim umom, in zelo resnimi temami. V ekonomski logiki in ustvarjanju dodane vrednosti iščemo paradigme, ki se potrjujejo v življenju.

VB: Kako so take pobude sprejete v Avstriji? Kakšen je odnos družbe do inoviranja v Avstriji? Ali obstaja kakšno gibanje v civilni družbi (NVO) za podporo inoviranju?
SB: Kar se tiče dojemanja naše družbe… uh, to je težko vprašanje, saj (še) nimamo izoblikovanih meril. Inoviranje je v Avstriji družbeno sprejeto in je del uveljavljenega načrta, ki pa ga poskušajo vpeljati predvsem interesna združenja, kot sta gospodarska zbornica ali avstrijsko združenje za industrijo. Mogoče ravno zato, ker je vse skupaj zelo dobro organizirano, izgleda, da ni potrebe ali prostora za delovanje civilne družbe na tem področju. Kljub temu smo bili z razvojem socialnega podjetništva v Avstriji priča nekaterim zanimivim pobudam, kot npr. ustanovitev »Vozlišča« (»The hub«) na Dunaju, ali zbor ljudi, ki se ukvarjajo z dizajnom in inovativnostjo, na srečanju Lift@Austria z naslovom »Omogoči! Temeljito inoviranje na področju družbe, gospodarstva in znanja« (»Enable! Profound Innovation in Society, Economy & Knowledge«), ki sta ga soorganizirala Thomas Fundneider in Markus Peschl, tudi člana naše pobude. Pa tudi pri naši pobudi »Change The Game« gre za neke vrste spremembo paradigme.

VB: Kako ste organizirani?
SB: V našem DNK nimamo opredeljene pravno formalne oblike in lastništva, kljub sponzorstvom, pa tudi ne uveljavljenih poslovnih ali političnih interesnih skupin. Mi smo bolj ne-organizacija. Nekoč sem slišal, da je naše ime preveč agresivno in napredno za obstoječe panoge in podjetja. Vendar se je od takrat veliko spremenilo, saj se je celo izraz »nosilci sprememb igre« uveljavil v besedišču inovacijskih gibanj in managerskem žargonu.
Naš namen je, da bolj privlačimo posameznike kot organizacije. Zato smo se odločili, da povežemo svetovne ume namesto regij ali držav. Danes povezujemo ljudi iz Argentine, Avstrije, Brazilije, Kitajske, Danske, Nemčije, Madžarske, Indije, Mehike, Portugalske, Slovenije, Španije, Švice, Velike Britanije in ZDA.
Otipljivi in neotipljivi rezultati pobude:
Neotipljivi rezultati so povezave med našimi člani, ki vodijo do – kot boste temu rekli – otipljivih rezultatov, ki so objavljeni na naši spletni strani. To so npr. mnoga vabila na znanstvene in strokovne konference po Evropi in celo Avstraliji ter številne publikacije.
Ustanovili smo raziskovalno skupino, ki se je sestala v okviru pobude Change The Game na temo »Kontroling za trajnostni razvoj«, saj verjamemo, da moramo spremeniti obstoječe sisteme merjenja in upravljanja, da bi lahko tako spremenili naše dojemanje in odločitvene sposobnosti. Smo člani Mednarodnega združenja za raziskave sistemov (»International Federation for Systems Research«) na področju »Učečih sistemov za trajnostni razvoj« (»Learning Systems for Sustainability«), kjer trenutno poizkušamo okrepiti raziskave na področju vplivov inovativnih in etičnih poslovnih praks. Podprli smo ustanovitev socialno-podjetniške zadruge z imenom »ThinkCamp« skupaj s zvezo »Coalition for the Global Commons« in pobudo »Global Marshall Initiative«. »ThinkCamp« podpira inovatorje s področja trajnostnega razvoja pri uresničitvi njihovih projektov. In še veliko drugega…
VB: K čemu stremite v prihodnje?
SB: Naš naslednji korak je utrditev pobude. Ustanovili smo svetovalni odbor. Prvi člani našega odbora so tudi med najbolj aktivnimi: Alexander in Kathia Laszlo, Thomas Fundneider, Stefan in Manfred Blachfellner, in ti, Violeta Bulc. Inoviranje in etika ostajata v središču naših aktivnosti, obenem pa opažamo trend v združevanju le-teh z dizajnom, kar postaja naš novi fokus. Ne samo tehnološki dizajn, ampak tudi družbeni. Sedaj je poudarek na soustvarjanju evolucijskega sistema, ki ne bo služil le našim potrebam, ampak tudi potrebam okolja in bodočih generacij. Gre za to, da je pomembno ustvarjati vrednost. To pa vodi do vprašanj, ali to izboljšuje moje življenje, izboljšuje življenja drugih, izboljšuje našo skupnost… Ta vprašanja prihajajo v ospredje.

VB: Kako ste vi in vaša pobuda povezani z InCo gibanjem, ki se je začelo v Sloveniji?
SB: Kot rečeno, gre tukaj v prvi vrsti za oseben odnos, v tem posebnem primeru, med tabo in mano. Srečala sva se leta 2007 na seminarju Salzburg Global Seminar in od takrat naprej se neprestano povezujeva. Vedno me je zanimal napredek v InCo gibanju v Sloveniji. Delimo si skupne interese, kot je npr. želja po komuniciranju, pripovedovanju zgodb, ki povzročajo spremembe. Nekateri člani InCo gibanja oz. njegovi soustanovitelji so tudi člani pobude »Change The Game«, kot npr. ti ali Madanmohan Rao iz InCo Indija.
S tem, ko se InCo gibanje razvija v globalno gibanje, bi lahko mi služili kot partnersko omrežje, ki nudi podporo in se razvija skupaj z InCo gibanjem. Trdno sem prepričan v to, da je povezovanje posameznih omrežij med seboj nujno. Nekateri ljudje so že po naravi neke vrste vozlišče, ne samo znotraj enega omrežja, ampak povezujejo ljudi iz različnih omrežij. Skupaj bi lahko ustvarili čudovito mrežno strukturo in veliko vrednost za vse.

VB: 18. oktobra prihajaš z nekaterimi kolegi v Ljubljano, kjer se boste srečali s člani InCo gibanja. Istočasno bo InCo gibanje gostilo prvo zasedanje pobude »Change The Game« v Sloveniji. Kaj pričakujete od tega srečanja?
SB: Od prvega srečanja pričakujem, da bo prvo v seriji učnih potovanj, ki nas bogatijo, v smislu plemenitenja odnosov z zbranimi ljudmi in pridobivanja koristnih nasvetov iz vaših izkušenj s področij inoviranja ter razvoja regionalnih in lokalnih skupnosti.

Foto: Stefan Blachfellner in Violeta Bulc

VB: Ali lahko gibanja kot sta »Change The Game« in InCo postanejo pomemben družbeni dejavnik v bodoče? Nova globalna platforma za soobstoj, soustvarjanje, globalna vas? Zakaj?
SB: OK, najtežje vprašanje na koncu. Seveda, upam, da se to zgodi, glede na to da smo na sredini eksperimenta. Upam, da bomo lahko spremenili paradigmo in s tem omogočili predanim posameznikom, da spremenijo svet.
Verjamem tudi v koncepte globalizacije. Lokalizacija oz. regionalizacija je ključni koncept pri ustvarjanju verig vrednosti in njegova oživitev lahko postane ključni dejavnik v razvoju regij. Istočasno pa lahko na globalni ravni povezujemo ljudi, znanje in celo mreže vrednosti, da s tem ojačamo naše sposobnosti inoviranja brez zaslepljenosti z etiko. S tem tudi krepimo predanost posameznika, krepimo globalno civilno družbo, krepimo skupno razumevanje našega soobstoja na planetu Zemlja.


Hvala ti, Stefan. Provokacije, rezultati in pogum so nalezljivi. Vse to izziva tiste, ki (še) niso storili prvega koraka. Deli sanje in omogoča manifestacijo. Spreminja igro in obenem omogoča učenje. Prepričana sem, da je današnja zgodba navdihnila nove posameznike. Več jih razume, da je potreben le majhen korak, da se potovanje začne. Preobrazbe so v zraku. Jih slišite. Jih vidite. Kar pogumno jih objamite.

Violeta
Enhanced by Zemanta