sreda, 03. marec 2010

Nove dimenzije družbenega sodelovanja

V družbi se odpirajo nove dimenzije. Možnosti za povsem drugačne oblike sobivanja in soustvarjanja. Ignorance vladajočih so prešle meje okusnega. Tisti, ki smo jim na volitvah zaupali, del svoje energije v upravljanje za blagor nas vseh so pozabili, da so na pozicijah, da čim bolj uspešno upravljajo skupno dobro. Čas in prostor, v katerem živimo, je vreden transparentnega in odgovornega delovanja. Je vreden in lačen odprtega dialoga, kjer ima vsako mnenje pravico, da je posredovano, videno, slišano. Pri tem zelo pomembno vlogo igrajo civilne iniciative in nevladne organizacije. V želji za še aktivnejši javni dialog predstavljamo eno takšnih iniciativ in človeka, ki že nekaj let sistematično in vztrajno razvija njen okvir. To je njegova zgodba.


VB: Kdo je Simon?
“Simon Delakorda - magister politoloških znanosti ter ustanovitelj in direktor Inštituta za elektronsko participacijo”, kot pravi sam. Malce zadržan, radovednih oči. Ko ga poiščeš na Googlu, pri njegovem imenu najdeš dopolnilo “prvi poskusi digitalne demokracije v Sloveniji”. Pionir na svojem področju.
Simon Delakorda, magister politoloških znanosti, je ustanovitelj in direktor Inštituta za elektronsko participacijo (INePA), član programskega odbora International eParticipation Conference, Slovenskega politološkega društva, Slovenskega združenja managerk in managerjev NVO in pridruženi strokovnjak evropske mreže Demonet: the eParticipation network. Je (so)avtor znanstvenih in strokovnih člankov o politični participaciji in demokraciji na spletu ter vodja aplikativnih projektov na inštitutu. Od leta 2000 dalje je kot raziskovalec, asistent in projektni vodja v okviru Univerze v Ljubljani, nevladnega ter podjetniškega sektorja sodeloval pri večini projektov e-demokracije v Sloveniji. Bil je moderator spletnega Foruma prihodnosti, prvega uspešnega primera e-demokracije v Sloveniji. Za svoje delo na področju e-demokracije in e-vključevanja je prejel nagrade in priznanja.


VB: Z vašim imenom je najpogosteje povezana kratica INePA. Kaj je INePA?
SD: To je Inštitut za elektronsko participacijo. Je zasebni zavod, ki deluje kot neprofitna nevladna organizacija. Gre za prvo tovrstno organizacijo, ki profesionalno deluje na področju e-participacije v Sloveniji in Evropski uniji. Elektronska participacija pomeni inovativno uporabo spletnih tehnologij v podporo sodelovanju in vključevanju javnosti ter civilne družbe v odločevalske in zakonodajne postopke.

VB: Zveni kot elektronska demokracija?
SD: Ja, elektronska participacija se pogosto povezuje s pojmom elektronska demokracija.

VB: Ali se pri svojem delu povezujete s podobnimi organizacijami po svetu?
SD: Da, inštitut je razvojno in profesionalno vezan na politično skupnost, ki jo predstavlja Evropska unija. Tako se inštitut povezuje z drugimi organizacijami v Vseevropski mreži za e-participacijo (PEP-NET) in Državljansko mrežo za srednjo in vzhodno Evropo (CEECN). Inštitut vzdržuje profesionalne stike tudi z akterji iz ZDA.

VB: Je EU pri tem vodilna na svetu, ali je bolj sledilec?
SD: EU je po indeksu e-participacije Združenih narodov najbolj inovativna politična skupnost na področju demokratične rabe novih tehnologij. Vendar njeni učinki ne izpolnjujejo še vseh ambicioznih pričakovanj, ker so projekti e-participacije vezani predvsem na tehnološke inovacije, zanemarjajo pa zaenkrat družbene, socialne inovacije.

VB: Na kaj vse vplivajo vaše iniciative in njihovi izidi?
SD: Projekti inštituta so poleg strokovnega dela, izobraževanja in zagovorništva vezani na uporabo spletnih tehnologij v podporo vključevanju slovenskih prebivalcev, civilne družbe in zainteresirane javnost v politične procese na ravni Evropske unije oziroma z evropsko tematiko.

VB: Kako pa začnem ta proces?

SD: Takšna partnerska projekta sta spletni portal nevladnih organizacij za vključevanje v predsedovanje Slovenije Svetu EU www.predsedovanje.si, ki je sedaj arhiviran, in spletni Državljanski forum www.evropske-razprave.si, na katerem potekajo moderirane spletne razprave in posvetovanja s slovenskimi poslankami in poslanci v Evropskem parlamentu. V posamičnih razpravah na spletnem forumu, ki se nanašajo na delovanje parlamenta, podnebne spremembe, socialna vprašanja, itd., sodeluje z vsebinskimi prispevki v povprečju med 50 in 100 posameznikov in organizacij. Prispevki so povzeti v poročilu, do katerega se poslanec ali poslanka javno opredeli in pojasni, na kakšen način jih bo upošteval/a pri svojem delu v Evropskem parlamentu. Temu rečemo spletni državljanski Forum.



VB: To je tudi nekaj novega, a ne? Pa je učinkovito?
SD: Spletni Državljanski forum predstavlja prvo tovrstno iniciativo na področju e-demokracije v Sloveniji, zato tako javnost kot tudi predstavniki v Evropskem parlamentu nabirajo dragocene izkušnje s tovrstnimi inovativnimi oblikami demokratičnega dialoga. Izidi so zelo spodbudni. Glede učinkovitosti bi pa izpostavil spletno peticijo za Tobačni evro www.sodeluj.net, ki je omogočila Slovenski zvezi za tobačno kontrolo, da je zbrala 2000 podpisov v podporo spremembam Zakona o uporabi tobačnih izdelkov in vzpostavitvi sistema financiranja za nevladne organizacije na področju zdravja. Podpisi so bili posredovani Ministrstvu za zdravje, sedaj čakamo na njihov odziv.

VB: Kakšen je po tvojem mnenju pomen civilnih iniciativ nasploh v Sloveniji?
SD: Civilne iniciative igrajo v političnih skupnostih vlogo demokratičnega korektiva. Ker temeljijo na neposredni in participativni demokraciji predstavljajo pomembno dopolnilo predstavniški demokraciji. Zaradi krize strankarske demokracije oz. krize političnih strank v Sloveniji, ki je posledično tudi kriza družbene odgovornosti političnih elit (kaže se v velikem nezaupanju in nizki stopnji ugleda slovenskih političnih strank v javnosti), je korektiv v obliki civilnih pobud nujen. V Sloveniji ta korektiv ne deluje tako učinkovito kot v razvitih demokracijah zaradi nezadostno razvite civilne družbe, ki se sooča s profesionalno, kadrovsko in finančno podhranjenostjo. Tudi zato se civilne iniciative pogosto instrumentalizirajo za potrebe dnevne politike oz. jih skušajo politične stranke skanalizirati prek svojih vzvodov. Evropska unija z Lizbonsko pogodbo uvaja nov demokratičnih mehanizem t.i. državljansko pobudo, ki povečuje pomen civilnih iniciativ ter hkrati odpira nove priložnosti za inovacije na področju elektronskih peticij.



VB: Po statistikah EU je Slovenija na repu po razvoju civilne družbe. Kako se to pozna pri vašem delu?
SD: Zelo se pozna takrat, ko je odprt prostor za javne razprave in posvetovanja o evropskih ali nacionalnih politikah, strategijah, zakonskih aktih ali drugih odločitvah, ki so javnega pomena in zadevajo kvaliteto življenja v Sloveniji. V demokratične postopke se vključuje relativno majhen del civilne družbe, saj je za kompetentno sodelovanje zaradi tehnokratske strukture odločevalskih institucij ter kompleksnosti družbenih in političnih razmerij potrebno posedovati visoko strokovna znanja ter veščine argumentacije. Nevladne organizacije zaradi prej omenjene podhranjenosti kot akter vse težje učinkovito zastopajo javni interes v odnosu do države, kapitala ali celo do stroke. To se posledično odraža v majhnem obsegu objavljanja argumentiranih stališč v spletnih razpravah in posvetovanjih. Problematika slednjega je v zadnjem obdobju postalo tudi eno izmed inovativnih področij e-participacije, ki se posveča razvoju orodij za spletno vizualizacijo kompleksnih in večnivojskih odločitev v podporo demokratičnim odločevalskim procesom.

Zadnji projekti:
1. Spletni Državljanski forum Evropske razprave, Marec 2009 - v teku; 20.000 posameznih obiskovalcev spletnega foruma, več 540 objavljenih prispevkov in 12 odzivov na poročila razprav in posamezna vprašanja s strani slovenskih poslancev in poslank v EP.
http://www.evropske-razprave.si/

2. Spletna peticija za Tobačni evro, 1. september 2009 – 14. januar 2010, Več kot 2000 podpisov posameznikov in organizacij.
http://www.sodeluj.net/peticija_tobacni_evro/

3. Programski paket OKNO – odprta koda za nevladne organizacije, 2009 - v teku; http://www.coks.si/index.php5/OKNO

4. Informacijsko-komunikacijski spletni portal za vključevanje civilne družbe v predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije, 2008 - v teku;170 objav v spletnem forumu, 163 glasov spletnih anketah in 16.000 posameznih obiskov uporabnikov spleta.
http://www.predsedovanje.si/

5. Video e-participacija nevladnih organizacij v civilnem dialogu, 2007 - v teku, Več kot 100 objavljenih komentarjev in 22.000 obiskov posameznih uporabnikov spleta.
http://www.sodeluj.net/

VB: Kaj je vaša vizija razvoja?
SD: Globalne družbene in naravne probleme je mogoče reševati z aktivnim odnosom vsakega posameznika do kvalitete življenja. Aktiven odnos pomeni zavedati se težav, spoznati, kaj jih povzroča, in želeti spremembo. S tega vidika je poslanstvo politične demokracije, da spodbuja sistemsko uporabo, sooblikovanje in inovacije demokratičnih odločevalskih mehanizmov s ciljem udejanjanja želenih sprememb.

VB: In vloga e-participacije pri tem?
SD: Vloga je vzpostavljanje javno dostopnih in posamezniku prijaznih spletnih orodij za informiranje, izmenjavo in predstavitev stališč, artikulacijo argumentov, oblikovanje rešitev in soodločanje. Gre za vizijo transparentnega in vključujočega demokratičnega političnega sistema, ki odgovarja na družbene in naravne izzive 21. stoletja.

Ko se sprašujemo, kje začeti, a imam sploh kakšen vpliv na javne dogodke, kaj pa moj glas sploh lahko naredi? Upam, da ste vsaj del odgovorov našli v tej številki Aktualno 2.0. Meni je bilo sporočilo jasno: vsak glas šteje, vsak komentar šteje, vsako razmišljanje šteje. In tu so tudi javna orodja, ki naš glas lahko ponesejo visoko, najvišje, do manifestacije. Se boste vključili?

Mag. Violeta Bulc

Ni komentarjev: