ponedeljek, 03. marec 2014

Trajnostni razvoj, kot ga vidi Agni Vlavianos-Arvanitis

Gospo Agni sem srečala na Evroazijskem ekonomskem forumu v Istanbulu februarja 2014. V množici sem takoj opazila njeno ponosno držo, čvrst korak in ko sva stopili druga mimo druge, njen neposreden pogled. Le nekaj ur pozneje sva sedeli za isto mizo in se pogovarjali. Del najinega plodnega pogovora lahko preberete v tokratnem novem Aktualno 2.0. Dovolite prof. Agni, da vstopi v vaš svet, vas izzove v mislih in vas popelje onstran vaših trenutnih spoznanj. Uživajte v potovanju.

Slika: Prof. Agni Vlavianos Arvanitis in Violeta Bulc na
Evroazijskem ekonomskem vrhu v Istanbulu 2014
Vir: Vibacom
V: Kdo ste, gospa Agni?
Ga. Agni:
Sem biologinja, izobraževalka in pesnica, ki je biologijo spremenila v izvir veselja in navdiha. Delala sem kot učiteljica in raziskovalka, toda moja razmišljanja o „bios“ - življenju – so me navdihnila, da sem jih predstavila pred Evropskim filozofskim združenjem in WFUNA. Odziv je bil  ohrabrujoč, najprej sem pomislila, da bi napisala knjigo, a to bi predolgo trajalo, zato sem se odločila, da poiščem hitrejši način širjenja svojih vizij in vzpodbujanja prijateljev po svetu. To je leta 1985 pripeljalo do ustanovitve Mednarodne biopolitične organizacije (Biopolitics International Organisation (B.I.O.): http://www.greenaccord.org/wp-content/uploads/2011/01/2005_3%C2%B0IMF_A.Arvanitis_CV.pdf
Kot razloži Vlavianos-Arvanitis, "je biopolitika beseda ki naj bi vnašala optimizem in moč, saj vključuje v sebi besedo BIOS – življenje". Želja biopolitike je, "da prikliče višjo stopnjo zavedanja med ljudi, o občutljivosti bios-a”, a se hkrati osreotoča tudi na oblikovanje potrebnih politik, ki bi na ustrezen način prioritizirale pomen ohrnjanja življenja in okolja.”
V: Ko govorite o trajnostnem razvoju je vsa vaša energija osredotočena na moč in zagon. Zakaj?
Ga. Agni:
O biopolitiki sem začela govoriti, ker je bilo uveljavljeno razmišljanje o trajnostnem razvoju in usihajočih virih preveč omejeno. Odgovori na vprašanja, ki se postavljajo, se ne skrivajo v napakah trajnostnega razvoja v preteklosti, temveč zahtevajo njegovo razširitev. Zato sem vso svojo energijo  vložila v promocijo biopolitike in širitev pojmovanja trajnostnega razvoja. Če želimo uspeti v uresničitvi razvoja, ki bo povezal njegove dolgoročne cilje in planetarno delovanje, bomo morali vprašanja o njem načeti v okviru nove vizije o biopolitiki.
In February 2014 was organized by MCI (Management Center Innsbruck) the
PRME Conference & Signatory Act DACH
20th - 22nd February, 2014
Responsible Management – Global Challenge for the Corporate and Academic World http://www.prme.mci.edu/program
 The key messages:
-Topics such as sustainability, social corporate responsibility, social entrepreneurship, and social innovation need to be included, urgently, in the business school programs.
- It is corporate, political, and individual responsibility to act in favour of the world and a better welfare for all.
- There are some serious global challenges that we   have to address collectively. (ecological footprint, population, urbanisation, weather)
- There are UN frameworks in place that can serve as the backbone for local implementations of responsible behaviour (Global Compact, PRME).
- We have to critically evaluate the “agent theory” and move more towards the “integrity theory”.
- Only when there are  strong local initiatives can we hope for a better world overall.
FB: https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=735540986479818&id=105450756155514
V: Kaj vam pomeni trajnostni razvoj?
Ga. Agni:
Trajnostni razvoj je globalni skupnosti pomagal spoznati, da so naši viri omejeni, okrepil je zavest, da so ekonomska in ekološka vprašanja neločljivo povezani del človeškega razvoja. Od same ustanovitve B.I.O. smo opozarjali na celoviti in povezovalni pristop k razumevanju naše etične odgovornosti in ponovnega upoštevanja socialnih vrednot. Poskušali smo združiti tako tehnološke kakor umetniške potenciale in na ta način mobilizirati vsakega posameznika na planetu, da naj prispeva svoj delež v tekmi reševanja okolja.
Pojem „Biopolitika“ sem oblikovala, da bi razširila domet bioetike, ki je bila do takrat omejena samo na medicino. 
V: Globalna skupnost vas neposredno povezuje z besedo BIOPOLITIKA. Kako je prišlo do tega?
Ga. Agni:
Začetne raziskave, ki sem jih opravila, niso razkrile zgodnejše uporabe tega pojma, čeprav se od nedavnega pojavlja tudi v povsem drugačnih kontekstih. Biopolitika združuje biologijo in politiko, v Platonovem pomenu besede, ter raziskave navdihuje v smeri, kako zgraditi novo družbo.

V: Kaj so v zadnjih 10 letih ključne spremembe v odnosu globalne družbe do trajnostnega razvoja?
Ga. Agni:
Leta 1988, ko sem svojo na novo izdano publikacijo predstavila na plenarnem srečanju na Akademiji v Atenah, je predsednik navdušeno izjavil, da bodo že samo v nekaj letih vse akademske ustanove privzele biopolitična načela. Štiri leta pozneje smo na vrhu v Riu poskušali vplivati na tiste, ki odločajo, da naj kot pomemben element v svojo globalno politiko vključijo tudi zaščito življenja. V zadnjih 10 letih se je globalna skupnost začela poudarjeno zavedati pomena ekoloških vprašanj, čeprav se svetovni voditelji še vedno niso v celoti zavedali, da je treba in kako naj bi v svoje programe vključili tudi ukrepe za nujno potrebne spremembe.

Slika: Prof. Agni sprejme nagrado Biopolitika za
leto 2004 iz rok generalnega sekretarja Švedske akademije za znanost
Vir:  Švedska akademija za znanost

V: Kaj bi radi dosegli? Kakšen je vaš poslovni model, da bi dosegli učinek?
Ga. Agni:
Rada bi videla, da bi tehnologijo uporabili kot orodje za mednarodno izobraževanje. Rada bi videla, da bi univerze tudi v resnici postale „univerzalne“ in segle do vsakega posameznika na planetu. To sta bila zasnova in cilj pri oblikovanju Mednarodne univerze za bio-okolje leta 1991.

Rada bi videla, da bi svetovna diplomacija poudarila medsebojno odvisnost vseh oblik življenja. Razlike v barvi kože, v jezikih in kulturah ter razlike v biološki raznolikosti so bogastvo našega planeta. Dajmo, delajmo skupaj, ljudje iz vseh družbenih krogov združimo sile tako na vodoravni kakor na navpični osi, da bomo razumeli, da moramo napovedati vojno klimatskim spremembam, saj uničevanje okolja napreduje s strah vzbujajočo hitrostjo.

Izobraževanje, diplomacijo, tehnologijo, umetnosti, medije, komunikacije, elektronsko vodenje (e-governance) in elektronske sisteme (e-services) je treba nujno povezati in oblikovati sveženj ciljev za omejevanje klimatskih sprememb. Treba je ustanoviti genetske banke, da rešimo biološko raznovrstnost, in novo tehnologijo uporabiti, da okrepimo javno zdravstvo, učinkovito politiko,  zmanjšamo revščino in izboljšamo kvaliteto življenja.

Slika: Prof. Agni Vlavianos Arvanitis z Jacquesom Cousteaujem na
prvi podelitvi Nagrade Bios Prize leta 1996
Vir:  Prof. Agni Vlavianos Arvanitis
V: Kaj bi radi spremenili?
Ga. Agni:
Najpomembneje je prisluhniti tiktakanju ure in upoštevati zibanje nihala. V eni smeri nihanje nihala prinaša veselo sporočilo o bios, življenju, najdragocenejši zadevi na našem planetu. V obratni smeri pa kaže na vedno večje število izumirajočih življenjskih oblik, na nezaposlenost, onesnaževanje, pomanjkanje vode, negotovost hrane, revščino, lakoto in bolezni. Cilji tisočletnega razvoja imajo roke, ki bi jih morali že včeraj izpolniti. Danes je že prepozno. Niti trenutka ne smemo več izgubiti. Oceani ne bodo več mogli uravnavati naraščajoče zemeljske temperature. Doseči moramo urbane sredine z ničelno stopnjo onesnaževanja, povečati zmožnost oceanov, da vsrkajo emisije ogljikovega dioksida v ozračje, prepričati državne in mnenjske voditelje, da nehajo razmišljati o stopnjevanju spopadov med sosedi in da združijo moči ter se s pomočjo tehnologije svoj nedvomen in konstruktiven glas dajo za ustrezno globalno politiko. Rabimo jasno razmišljanje, vse državljane na planetu je treba vzpodbuditi, da skupaj oblikujemo bodočo družbo pozitivnih vizij in upanja.
“Morda nismo izzvani le ekonomsko, politično in etično. Morda se soočamo z resno krizo vodenja. Človeštvo je v pomanjkanju prosvetljenih voditeljev”, pravi prof. Vlavianos-Arvanitis
V: Ali menite, da obstaja zveza med obetavnima načinoma razmišljanja, kot sta na primer trajnostni razvoj in človeška raven razvoja zavesti? Z drugimi besedami, ali je svetovno prebivalstvo duhovno dovolj zrelo za odprte, horizontalne koncepte o vzajemni odgovornosti in so-ustvarjalnosti?
Ga. Agni: Izobrazba je še vedno privilegij samo nekaterih. V B.I.O. imamo tečaje iz biopolitike v 129 državah, ne da bi jih bilo treba plačati. Če bi zaračunavali prispevke, bi to zavrlo in omejilo udeležbo. Ne pričakujemo, da bomo vsi imeli isto stopnjo zavesti in enako vrsto so-ustvarjalnosti. Včasih se ljudje, ki nikoli niso imeli priložnosti, bolj odprto, čisto in ustvarjalno odzovejo. Sev nove skupnosti ustvarja nova delovna mesta. Ustvarja iskanje novih virov energije in oblikuje nove vzorce in vrednote za razumevanje tega, kaj pomeni dobiček. Sreča, dobro zdravje, mirno sodelovanje s sosedi, izobraževanje, drevesa, voda, sončna svetloba, opazovanje zvezd in zaznavanje različnih barv valov lahko za posameznika pomenijo večje bogastvo kot denar v banki. Odločimo se lahko, da bomo nehali sovražiti, ubijati in si bolj zaupali. Zakoračimo lahko na novo pot, izberemo nove možnosti, da bo vsak posameznik posebej lahko spoznal, kako dragocen je. Dokler bomo ponavljali napake iz preteklosti, ne bomo sposobni dojeti niti lastnega mišljenja. In vendar lahko skupaj soustvarimo novo družbo. Da, začeti moramo takoj in voditeljem vcepiti zavest o nujnosti tega, da se zbudimo.
"Če predstavimo tezo in antitezo, lahko oblikujemo tudi sintezo in ustvarimo nekaj res novega in uporabnega za svet", pravi prof.Vlavianos-Arvanitis.
V: Ali dejstvo, da ste bili že petkrat predlagani za Nobelovo nagrado za mir, pa je do sedaj še niste dobili, tudi kaže na odnos globalnih sil do trajnostnega razvoja?
Ga. Agni: Postavili ste mi občutljivo vprašanje.

Rada bi verjela, da Nobelova nagrada ima vlogo svetilnika za človeštvo. Ni na meni, da presojam, ali sem vredna take časti. Vse kar vem, je, da tudi delo 24 ur na dan in 7 dni na teden ni dovolj, da bi dosegli cilje B.I.O.

Slika: Prof. Agni Vlavianos Arvanitis
Vir:  Prof. Agni Vlavianos Arvanitis

V: Kako gledate na prihodnost: 1) v luči tega, kar vidite v današnjem času; 2) ali na temelju svojega upanja?
Ga. Agni:
Če ne bomo takoj ukrepali, bo prepozno. Veliko smo govorili o nevarnostih dviga zemeljske temperature že samo za 1 stopinjo. Zdaj pričakujemo, da se bo dvignila za 2 ali celo 3 stopinje, kar bo ustvarilo posledice, ki si jih niti zamisliti ne moremo. Če se bodo ledene gore stalile in se bo gladina oceanov dvignila za več metrov, kako bodo o nas presojale naslednje generacije. Prepoznati moramo stvarna, neposredna vprašanja. Ali smo uporabili vse svoje moči, da bi odpravili težave?

Ni prisilnih omejitev

Zavežite mi oči
oklenite me z železnimi verigami
dokler se ne bom mogla premakniti
vzemite vse

Kljub temu ni prisilnih omejitev
ko so moje misli svobodne


A. Vlavianos Arvanitis, Nihanja – zbirka pesmi, 1983


Hvala za te globoke misli, za globino srca, za moč vaših besed. Za konec naj povem, da še kako dobro prepoznam sporočilo za vašimi besedami. Ne moremo se več skrivati za sistemsko odgovornostjo. Nastopil je čas individualne odgovornosti, da začnemo ukrepati. „Nobenih ONIH ni“, to je bilo tudi sporočilo mladih na Challenge:Future 2013. Sva samo, jaz in ti. Smo sposobni obrniti krmilo? Se zavedamo, da ga lahko?

Osti jarej, Violeta

Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo
Zanimive povezave

Ni komentarjev: