četrtek, 24. april 2014

Pomladni navdih iz vrst mladih

Kot v odnosu do vsega, kar je okoli nas, lahko tudi na mladino gledamo skozi filter radovednosti, ustvarjalnosti in navdušenja, ali pa skozi filter nihilizma, dekadence in samouničevanja. Obe skrajnosti, z odtenki oranžne in sive vmes, sta sestavni del življenja. Tudi pri mladih. A danes želim izraziti spoštovanje in navdušenje nad aktivnostmi naše/sodobne mladine. Bogati me njihova globalna vpetost in aktivna povezanost, čustvena zagnanost v odnosu do narave in živali ter njihovo kritično odzivanje na »uradne« resnice. Splet je njihov poligon za izražanje, hkrati pa pot do prvih podjetniških izkušenj. Najdem jih med odgovornimi vodnicami in načelnicami v taborniški organizaciji, kjer prenašajo svoj entuziazem na mlajše od sebe. Najdemo jih med najboljšimi v Evropi v agilitiju in mnogih drugih športih in dejavnostih. Prijateljstvo jih še dodatno krepi in razvija. Niso obupali nad frustracijami starejših generacij; padanje krink in krike krize sprejemajo kot normalen pojav, ki ga želijo preseči in si ustvariti svoj svet. Ničesar nam ne očitajo, kaj dosti pa se za naš svet ne zmenijo in prav nič ne žalujejo za starim. Anja Troha in Pina Maja Bulc sta poglede svoje generacije strnili v misli in dejanja, ki sledijo. To je njuna zgodba na krilih mnogih vibracij mladine 21. stoletja.

V: Anja in Pina Maja – kdo sta?
Sva dijakinji 3. letnika Gimnazije Moste. Večino prostega časa posvečava tabornikom, agilitiju, videu in fotografiji ter sprehodom v naravo. Zanima naju današnja družba, medsebojni odnosi ter življenje v tem prostoru in času. Kritično opazujeva svoje življenje in življenja najine generacije, ki so pogosto ujeta v začaran krog medijev, visokih standardov, sodobne tehnologije in boja v iskanju samega sebe.

Slika: Pina Maja in Anja
 Vir: zasebni arhiv
»Za naju je zelo pomembno povezovanje s tujino: izmenjave na osnovnih šolah, gimnazijah (Comenius), veseliva se tudi programa Erasmus na fakultetah.«
V: Kakšna je torej naša mladina? Kakšni sta vidve?
Mladi o sebi večkrat slišimo pripombe na podlagi stereotipov, ki pa so v večini neutemeljene in neresnične. Pa smo mladi v današnjem času res tako problematični in močno drugačni kot vi, naši starši, v vaši mladosti? Navidezno brez življenja in vrednot?
Nam je jasno, da smo kar precej povezani s t. i. elektroniko, med vami pa se redko kdo zaveda, da smo mi otroci 21. stoletja in s tem prva generacija, ki je z virtualno tehnologijo odraščala od začetka. In morda ravno tu tiči razlog, zakaj se z njo tako hitro poistovetimo, se ji prilagajamo ter jo uspešno vključujemo v svoj vsakdan.

Slika: Od tu in tam
Vir: zasebni arhiv
V: Kaj to pomeni? Kako uporabo tehnologij vključujete v svoj vsakdan?
Hiter prenos informacij, neskončne baze podatkov, ki vključujejo vse: od svetovnih novic do zgodovinskih dejstev. Dnevna vremenska napoved, odhodi avtobusov ter nepričakovane spremembe v naših urnikih so samo klik stran. Prav tako ne smemo pozabiti na množična učna gradiva, kot so Wikipedia, spletne strani s šolskimi zapiski, z obnovami domačih branj ter podatki o avtorjih. Neskončna potovanja po spletnih straneh nam omogočajo dostop do geografskih, zgodovinskih, geoloških, bioloških, psiholoških ter družbeno koristnih informacij. Navsezadnje pa so tu še tudi spletne strani s slikami in videi iz celega sveta, ki nam dajejo živ vpogled v dogajanja celotnega planeta. Kot fotografi in ustvarjalci videoposnetkov med sabo komuniciramo, si izmenjujemo izkušnje, znanja in dogodivščine. In vse to, ne da bi se premaknili iz svojih domov. Seveda pa taka poznanstva lahko vodijo do globljih prijateljstev in s tem posledično do potovanj in odkrivanj vseh lepot sveta tudi osebno, v živo. Vzemimo za primer, da si kot dijak za projektno nalogo izbereš tradicionalno kulturo domačinov iz Ugande. Ker smo na gimnaziji imeli priložnost osebno spoznati tamkajšnjo mladino, ko je njihova skupina v sklopu enega od mednarodnih projektov obiskala tudi našo šolo, jih z lahkoto kontaktiramo preko socialnih omrežij ter dobimo informacije in slikovne materiale o njihovi državi iz prve roke.

 V: Mednarodni projekti imajo posebno težo in mesto v vajinem življenju ... Kakšno?
Izmenjave in mednarodni projekti so zakon. Tudi naša šola, Gimnazija Moste, je v preteklih dveh letih sodelovala v mednarodnem projektu Comenius, ki ga financira EU, kar omogoča spoznavanje številnih narodov. Iz osebnih izkušenj lahko poveva, da sva z njegovo pomočjo spoznali Portugalsko, Poljsko, Italijo, Španijo, njihovo kulturo, jezik, navade, način življenja ter mišljenja sovrstnikov. Ravno zaradi vseh teh bogastev, ki se jih ne da kupiti, in zaradi zadovoljstva vseh sodelujočih se trudimo vzpostavljene odnose še razvijati.
Slika: Od tu in tam
Vir: zasebni arhiv Anje in Pine Maje
V: Torej je šola lahko za mladino tudi zanimiva?
Ha-ha. Na naši šoli je super Projektni teden. Takrat poteka pouk v drugačni obliki. Ni sedenja za klopmi in monotonega podajanja snovi, ki smo ga dijaki in profesorji že pošteno siti. V tem tednu lahko pod okriljem šole vsak počne to, kar ga veseli. Od potovanj, tečajev fotografije, spoznavanja inštitucij, poglabljanja v okoljevarstvene vode, športnih aktivnosti, plesa, ustvarjalnosti pa vse do reševanja matematičnih in fizikalnih problemov. To je teden, ki nam omogoča zabavnejše pridobivanje obveznih izbirnih vsebin in se ga prav vsi celo leto veselimo. Zakaj ni tako celo leto!?

Anja, Eva, Melanija in Pina Maja so me prvič presenetile s svojo timsko ustvarjalnostjo, ko so kot  dijakinje 2. letnika pripravile film o projektnem tednu na Gimnaziji Moste. Letošnji pomeni še korak dlje v barvitosti in dinamiki, saj so dekleta napredovala tudi v svojem razvoju. Že povsem nepoučen gledalec lahko začuti večplastnost izdelka, iskren prikaz njihove mladostne drznosti, ostrino opazovanja, socialno občutljivost in jasnost sporočil. Odkar sem to videla, z občudovanjem spremljam njihov razvoj, poslušam njihova razmišljanja in se veselim njihovih sprehodov preko robov trenutnih miselnih vzorcev in stereotipov slovenske družbe.

Projektni teden Gimnazije Moste 2013 - video
Projektni teden Gimnazije Moste 2014 - video
Summerland 2013 - video


Slika: skupina tabornikov
 Vir: zasebni arhiv
V: Internet, elektronika, šola in mednarodne povezave so en sklop, ki opredeljuje vašo generacijo ... Je to vse?



To pa ne. Tu so še raznorazne športne aktivnosti, glasbena ustvarjanja, ki nam naredijo popoldneve zabavnejše. Kot primer lahko izpostaviva nujnost kitare na vsaki taborniški akciji, »moderno« glasbo, ki jo izmenjujemo preko telefonov, iPadov in iPodov, in nam popestri druženja ter preganja dolgčas. Naju še posebej navdušuje sodelovanje med ustvarjalci videoposnetkov ter glasbeniki, ki svojo glasbo posodijo kot podlago in nama omogočijo, da narediva videoizdelek prijeten ne samo za oči, temveč tudi za ušesa.
Pogosto si organiziramo izlete v naravo, h kateri se vse bolj vračamo, pa sobivanje z živalmi in učenje od njih, kulturna izobraževanja in druženje s prijatelji. Še posebej pa morava omeniti prostovoljna in dobrodelna dela, kot so pomoč starejšim, zbiranje sredstev za družine v stiski in sodelovanje z zavetišči za živali, o čemer priča dejstvo, da sta najina domova polna posvojenih živali. Prav tako vsakodnevno spremljava dogajanja v zavetiščih, kot je Mačja hiša, ter v drugih zavetiščih in društvih za pomoč živalim po Sloveniji.




V: Pa vendar ne morem mimo dejstva, da je vse več mladih tudi podvrženih različnim zasvojenostim. Zakaj?!
Res je, da se pri mladih dostikrat pojavlja zasvojenost z drogami, alkoholom, s cigareti in z drugimi nedovoljenimi substancami, ter z elektronskimi napravami.
Smo najstniki in vsi se zavedamo, da je to eno težjih obdobij v človekovem odraščanju, saj se srečujemo z raznoraznimi težavami in ovirami pri nas samih, kar pa vpliv medijev le še povečuje. Narekujejo nam življenjske standarde, ki pa se ne skladajo vedno s tem, kar v resnici smo, zato nemalokrat delujemo brezčutni, brezbrižni in odtujeni.
Pa vendar se trudimo po svojih najboljših močeh, da vseeno ohranjamo stik z ljudmi in naravo. Ravno tukaj nam pomagajo izleti v gozd in druženje s prijatelji, kjer za trenutek pozabimo, da živimo v 21. stoletju, saj tistih nekaj kratkih uric preživljamo podobno, kot so jih naši predniki pred vso to modernizacijo. Nihče pa ne pravi, da nam je lahko. Marsikdo se na poti izgubi oz. si ga podredijo različni vplivi. Tistim poskušamo pomagati, jim pokazati, da nas naše pomanjkljivosti delajo popolne, ter da obstajajo tudi drugi standardi. Taki, ki nam dovoljujejo, da smo mi mi, in da bomo najbolje sprejeti takrat, ko bomo brez mask in ko se bomo osvobodili teže in pravil obstoječe/pretekle družbe.
In ravno zaradi vseh teh dejavnikov je krivično, če celotno današnjo družbo ocenjujemo kot izgubljeno. Veliko je napredka, novih idej, inovacij in pozitivnih sprememb, ki pa so vse prevečkrat zasenčene z negativnimi stereotipi. Ne glede na vse mi ne zlorabljamo napredka. Mi z njim le živimo.

V: Ob koncu še eno vprašanje. O kakšni prihodnosti razmišljate mladi?
Seveda si želimo napredek, saj nam ta, kot sva že omenili, omogoča veliko zanimivega. Hkrati pa stremimo k družbi, v kateri bi skupaj z napredkom lahko ustvarjali boljši svet. V kateri ne bi pozabili na vse, kar nam daje mati Narava, planet Zemlja. Da bi jo tako starejši kot današnja mladina znali ceniti in živeti v sožitju z njo. Pri tem naju spremlja naslednja misel Indijanca iz plemena Cree: »Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, boste ugotovili, da denarja ne morete jesti.«

Slika: Veselje nad življenjem
Vir: zasebni arhiv
Hvala Anji, hvala Pini Maji. Za prihodnost se ne bojim. Ob tem si iskreno želim le, da bi skupaj našli kakovosten medgeneracijski dialog, ki bi dodatno plemenitil in povezoval dobro v nas in okoli nas.
Oj, Violeta

Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo
Zanimive povezave
Avtor ob

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)